stŕmec -mca m (ȓ) - 1. knjiž. strmina: srečala sta se tam, kjer se začne strmec; proga je bila speljana po strmcu navzdol / vzpenjal se je v strmec pod vrhom hriba / vožnja po strmcih ni bila prijetna
- 2. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk, navadno v toku reke, potoka: hiter tok zaradi strmca; strmec reke znaša v tem delu tri promile / tu je največji strmec doline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.