abalákovovo sidríšče -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
blóške smučí -ih -í ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
bóčno varovánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín] 1. manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu
2. gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər] 1. glavni del batnega stroja v obliki valja
2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
3. valj 3.1. kar po obliki spominja na valj
4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
délci méšane širíne -ev -- -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
deréza deréze samostalnik ženskega spola [deréza] navadno v množini pripomoček z ostrimi konicami, ki se pritrdi na čevelj, za hojo po zasneženem, poledenelem terenu
STALNE ZVEZE: avtomatska dereza ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. deréza, dèreza ‛rastlina Peucedanum’, nar. rus. derezá ‛stepska rastlina z močnimi trni’ iz pslov. *dereza ‛trnasta rastlina, trnje; nekaj takšnega, kar trga’, verjetno iz *dьrati ‛trgati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
deréza -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dŕča -e ž (ŕ) plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino: spuščati hlode po drčah;
še dolgo po neurju se je kotalilo kamenje po drči;
pot so nadaljevali kar po drči // teh. umetno narejen nepremičen ali premičen žleb za spuščanje ali spravljanje materiala: lesena drča; transportne drče
♦ gozd. žična drča žičnica z eno vrvjo, po kateri drsi tovor zaradi lastne teže; navt. drča (lesena) konstrukcija, po kateri drsijo sani ob splavitvi ladje; sanišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dŕča -e
ž1.
plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino 2.
umetno narejeni nepremični ali premični žleb za spuščanje ali spravljanje materiala
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: žična drča
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
dŕsen -sna -o tudi -ó prid. (r̄) 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna;
vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju;
pren. ta teorija se giblje na precej drsnem območju 2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati
♦ aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast mazivadrsnó prisl., v povedni rabi:
zjutraj je bilo zelo drsno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dvójna zapéstna zánka cepína -e -e -e -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ênodélna deréza -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ênokápnica -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
goməzẹ́ti,* -ím, vb. impf. kribbeln, wimmeln, Jan., C., Škrab. (Cv.); (gomaz-) Cig., Jan., nk.; vse je od ljudi gomezelo, (gomaz-) Jap. (Prid.); vse gomezi (gomazi) črvov, Cig.; kar blizu in daleč po ravnem in strmem gomezi (gomazi), Jurč.; — gomezi mi po životu, es krabbelt mich, Cig., Fr.-C., Andr.; — = lesti, langsam gehen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa] 1. jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda
2. manjša ozka dolina s strmimi pobočji
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej ↑graben - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
gróbljast -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grobljo: tam je svet razdrapan in grobljast / hodila sta po strmem, grobljastem plazu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
hávba hávbe samostalnik ženskega spola [háu̯ba] 1. neformalno del avtomobila, pritrjen na karoserijo, ki pokriva motor ali prtljažni prostor
2. neformalno večjemu pokrivalu podobna električna priprava za sušenje las
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Haube, verjetno sorodno z gr. kȳphós ‛izbokel’, litov. kuprà ‛izboklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
hítro vijúganje z zadrževánjem hitrósti -ega -a -- -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
hrôpsti hrôpem
nedovršni glagol,
tvorni (procesni) glagolčustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
hudoúrnik -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
káčja téhnika -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kamníti pláz -ega plazú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kaskáda -e ž (ȃ) knjiž. manjši stopničasti slap: umetno narejena kaskada;
kaskade in fontane / voda pada v več kaskadah; pren., ekspr. kaskada besed, smeha
♦ geogr. brzica; grad. del odtočnega kanala v obliki stopnice, ki omogoča v strmem terenu predpisani padec kanala; zaporedje takih delov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kávljanje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kávljarska téhnika -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
klánec -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu;
šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber// nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib
♦ fiz. poševna ravnina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kolovòz -óza m (ȍ ọ́) 1. ozka, preprosta pot za vprežna vozila: v vas se pride po strmem, kamnitem kolovozu / kolovoz gre tik ob hiši 2. s predlogom ustaljen način življenja, delovanja; kolesnica, tir: še zmeraj je v starih, zvoženih kolovozih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kolovòz -óza m (ȍ ọ́) peljati se po strmem ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kolovòz -óza
m ozka, preprosta pot za vprežna vozila
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
kombinírana lédna téhnika -e -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
kompáktna téhnika -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
krámžar -ja m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
krátka vŕv -e vrví ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lavína lavíne samostalnik ženskega spola [lavína] 1. snežna gmota, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
2. ekspresivno velika, navadno neobvladljiva količina česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. lavina < poznolat. labīna ‛padanje’, iz lābī ‛padati, drseti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lavínski lavínska lavínsko pridevnik [lavínski] 2. ki se uporablja za ugotavljanje snežnih razmer v gorah
STALNE ZVEZE: lavinska žolna ETIMOLOGIJA: ↑lavina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ledeníška razpóka -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ledeníške smučí -ih -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
ledeníški pláz -ega plazú m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lédna smér -e smerí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lédna téhnika -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lédno plézanje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lómljeno ôklo cepína z rávnim zgórnjim róbom -ega -a -- -- -- -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lómljeno ôklo cepína z vbóklim zgórnjim róbom -ega -a -- -- -- -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lôvt -a m (ȏ) nav. mn., nar. prepadno območje v manj strmem svetu: samo gamsi pridejo čez lovte;
steza drži nad lovtom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
máčji obràt -ega -áta m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
melíšče melíšča samostalnik srednjega spola [melíšče] območje ob vznožju sten in pobočij v visokogorju, kjer se nabirajo grušč, drobno kamenje, posamezne manjše skale
ETIMOLOGIJA: iz mel ‛droben pesek, drobir’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
míkrožlebìč -íča m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
modulárni cepín -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
njíva -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
opéšati -am dov. (ẹ̑) 1. zaradi utrujenosti, velikih naporov ne moči več (hitro) hoditi, se premikati: ranjenec je opešal in so ga morali nositi;
opešati od lakote;
v strmem klancu so konji opešali 2. postati slab, onemogel: ni še tako star, pa je že opešal;
v zadnjem letu je opešal / ekspr.: rastlina v taki zemlji opeša; nekatere sorte krompirja so opešale so se izrodile3. nav. ekspr. izgubiti popolnost svojih značilnosti: sluh, spomin, vid mu je opešal / telesne moči so ji opešale // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: oči so mu opešale; med boleznijo mu je opešalo srce 4. ekspr. postati manj močen, intenziven: njena ljubezen je opešala opéšan -a -o:
opešan človek; duševno opešan; opešana živina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Orodno plezanjeProsim vas za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin dry tooling , ki označuje plezalno disciplino, pri kateri se v suhi skali ali umetni steni pleza s pomočjo lednega plezalnega orodja. V preteklosti je bilo že več poskusov slovenjenja omenjenega termina, tako da se v rabi pojavlja več različnih izrazov, npr. orodjarjenje , suho orodjarjenje , zatikanje , plezanje z orodjem , tulanje . Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
osténje -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
píkanje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pikírati2 -am nedov. in dov. (ȋ) voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh; strmoglavljati: letala so začela pikirati;
bombniki so pikirali na progo in odmetavali bombe;
pren. riba je v lepem loku pikirala v globino reke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pȋtnik 2., m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)-Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pláz2 -ú stil. -a m (ȃ) 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga;
plaz je zasul del ceste;
prožiti, razstreljevati plazove;
reševati izpod plazu;
plaz debel, kamenja;
zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu;
nevarnost plazov;
drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz
♦ alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega// taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pláz2 -ú
m1.
gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
2.
taka gmota na mestu, kjer se ustavi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
pláz plazú m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
plaz ► pˈlaːs pˈlaza m, mn. plaˈzȯːvė
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
plazìč -íča m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
plazína -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
plezálni cepín -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
plézanje -a
s vzpenjanje po strmem, skalnatem svetu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
plézanje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
plézati -am nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z nogami in rokamia) po čem navpičnem: opice spretno plezajo;
plezati na telefonski drog, mlaj;
plezati po drevju / plezati navzdol
● ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugihb) po strmem, skalnatem svetu: alpinisti plezajo po stenah;
plezati v Kamniških Alpah / že več let pleza se ukvarja s plezanjem2. premikati se, pomagajoč si z nogami in rokami, tako, da je telo blizu podlage: otroci radi plezajo;
plezati čez plot, po klopeh / ekspr. po vseh štirih plezati navkreber 3. vzpenjati se, dvigati se: plezati po lestvi na drevo / bršljan pleza po deblu plezáje :
plezaje po strmini, so se zelo utrudili
plezajóč -a -e:
plezajoč na drevo, si je strgal obleko; plezajoče živali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
plézati -am
nedov.1.
premikati se navzgor, kvišku, pomagajoč si z rokami in nogami, po čem navpičnem 2.
vzpenjati se po strmem, skalnatem svetu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
plézati -am nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pobóčni ledeník -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
podir [podȋr]
samostalnik moškega spolaodtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju; zemeljski plaz; usad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
podòr1 -ôra m (ȍ ó) knjiž. podiranje, rušenje, navadno zemlje, kamnine, ki ima spodkopano podlago: podor stropa v podzemeljski jami / v rudniku je prišlo do manjših podorov / podor skalovja na strmem pobočju; pren., ekspr. gospodarski podor // plast zemlje, kamnine, nastala zaradi podiranja, rušenja: rov zaključuje podor, ki ne dopušča prehoda; skalni podor je zaprl vhod v jamo / vrh hriba je dostopen po nevarnem podoru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pohódništvo na smučéh -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pôltóga deréza -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
pôlza -e [pou̯za] ž (ó) knjiž. plitva vdolbina v strmem pobočju, navadno za spravljanje lesa v dolino; drča: spustiti hlod po polzi
♦ agr. drog na sprednjem delu voza, po katerem pri zavijanju drsi, se premika sora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
povzpénjati se -am se nedov. (ẹ̑) 1. premikati se navzgor, kviškua) po strmem svetu: povzpenjati se na hrib, v breg / povzpenjati se po strmini b) zlasti po čem navpičnem: povzpenjati se po lestvi / povzpenjati se po stopnicah // premikati se z nižjega mesta, položaja na višjega: povzpenjati se na konja, tovornjak / povzpenjala se je na prste, da bi kaj videla se vzpenjala2. nav. ekspr. dosegati višjo stopnjo, raven: kulturno se hitro povzpenjajo / v tej drami se avtor povzpenja višje kot v vseh drugih delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
povzpéti se -pnèm se dov., povzpél; nam. povzpét se in povzpèt se (ẹ́ ȅ) 1. premakniti se navzgor, kviškua) po strmem svetu: povzpeti se na goro, v breg / povzpeli so se po strmem žlebu med skalami b) zlasti po čem navpičnem: povzpeti se po lestvi / povzpeti se po stopnicah v drugo nadstropje // premakniti se z nižjega mesta, položaja na višjega: povzpeti se na konja, vozilo / letalo se je povzpelo dvajset kilometrov visoko / povzpeti se na prste vzpeti se2. nav. ekspr. doseči višjo stopnjo, raven: ta narod se je kulturno visoko povzpel / do take višine se avtor ni povzpel še v nobenem delu / povzpeti se nad povprečje // priti do česa, doseči kaj: povzpeti se do oblasti 3. publ., z izrazom količine povečati se, narasti: število žrtev se je povzpelo na dvesto;
stroški so se povzpeli nad milijardo / mraz se povzpne na minus petindvajset stopinj Celzija
● publ. povzpeti se do objektivnosti postati objektiven; ekspr. pokrajina z nizkim hribovjem, ki se redko povzpne nad tisoč metrov seže nad tisoč metrov nadmorske višine; publ. naš tekmovalec se je povzpel na drugo mesto je dosegel; ekspr. povzpeti se na družbeni, socialni lestvici doseči boljši družbeni, socialni položaj; v družbi, službi se je visoko povzpel dosegel je visok družbeni, službeni položaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
préčenje ob vŕvni ográji -a -- -- -- s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
préčka -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
prilepíti in prilépiti -im, tudi prilépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat;
prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično etiketo // pritrditi v elektronski dokument besedilo, element od drugod: v ciljnem oknu je postavil kurzor na mesto, kamor je nameraval prilepiti besedilo // ekspr. močno pritisniti: prilepiti obraz na hladno šipo; ob prvih strelih so se prilepili k tlom 2. ekspr. dodati, pridati zlasti kaj nepotrebnega: prilepiti igri idejo;
govornik je prilepil uvodnim mislim tudi snovno razporeditev govora / na osnovno zgodbo je prilepil vrsto filozofskih razmišljanj 3. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik; dati: prilepiti komu klofuto, poljub
● ekspr. zaradi zelene barve so avtobusom prilepili vzdevek zelenci so jih imenovali; ekspr. prilepiti oči, pogled na koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. krik, ukaz ga je prilepil na mesto je povzročil, da se ni ganil, premaknilprilepíti se in prilépiti se, tudi prilépiti se
1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago: blato se mu je prilepilo na čevlje; mokra obleka se je prilepila na telo; sedi, kakor bi se prilepil na stol nepremično; dolgo / z lovkami se prilepiti na plen se prisesati / ekspr. hiše so se prilepile ob strmo pobočje stojijo ob strmem pobočju
2. ekspr. nepovabljen, nezaželen se pridružiti: prilepiti se družbi; na cesti se mu je prilepil sumljiv moški / na ulici se je prilepil nanj detektiv ga je začel vztrajno zasledovati; prilepiti se na kolesarja pred seboj začeti vztrajno voziti tik za njim
● ekspr. prilepile so se še druge težave dodatno so se pojavile; ekspr. prilepil se je nanjo in se ga ne more znebiti začel si je vztrajno prizadevati za njeno naklonjenost; ekspr. prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; biti pogosto v njegovi družbi proti njegovi volji
prilépljen -a -o:
na pobočje prilepljena vas; slabo prilepljena znamka; ta ideja je drami prilepljena; prilepljeno besedilo je označeno z rumeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sankáč -a m (á) kdor se sanka: sankači so se spuščali po strmem bregu // športnik, ki se ukvarja s sankanjem: tekmovanje sankačev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sestòp -ópa m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sestòp -ópa m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sestópati -am [səstopati in sestopati] nedov. (ọ̄) premikati se navzdol, dola) po strmem svetu: sestopati z gore;
sestopati čez plaz, na južnem pobočju, po ledenem žlebu;
počasi, previdno sestopati b) zlasti po čem navpičnem: sestopati po lestvi, stopnicah / rudarji sestopajo v jamo // stopati s česa: sestopati z voza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sestopíti in sestópiti -im [səstopiti in sestopiti] dov. (ī ọ́ ọ̑) premakniti se navzdol, dola) po strmem svetu: na vrh so se povzpeli po eni poti, sestopili pa po drugi;
sestopiti po severni strani / sestopiti v Vrata b) zlasti po čem navpičnem: sestopiti po lestvi // stopiti s česa: sestopiti s konja, z voza; pren., knjiž. sestopiti z višav filozofije na realna tla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
skálna zapóra -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Slovenske ustreznice za »downhill« in »freeride«
V sporočilu za medije, katerega je pred dnevi izdala PZS, se na dnu dokumenta pojavita dva tuja izraza: downhill in freeride. Besed nisem našla v Slovarju novejšega slovenskega besedja, niti ne na vaših spletnih straneh. Zanima me ali je sprejemljivo, da se v tako pomebnem dokumentu uporabljata dve tujki, kateri najbrž veliko ljudi sploh ne razume?
Ali sta na voljo slovenska prevoda obeh besed?
Podpiram namreč mnenje prof. dr. Marka Snoja: »Slovenščina je jezik, v katerem domuje naša misel, povsod drugje smo tujci.«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
smúčarsko pohódništvo -ega -a s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
smučí kárving -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
snéžna dèska -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
snéžna smér -e smerí ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
snéžna téhnika -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
splazítev -tve ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
srenáči -ev m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
stŕm2 -a -o tudi -ó prid., stŕmejši (r̄ ŕ) ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: strm breg, klanec;
strme skalne stene;
pot je zelo strma;
strmo pobočje / strm hrib; njivo imajo na strmem svetu // glede na določeno ravnino zelo nagnjen: po strmih stopnicah se je povzpel na podstrešje; hiša je imela strmo streho; krivulja v diagramu je strma / strm pristanek, vzlet letala; vzpon je bil strm
● ekspr. strm dvig cen velik; ekspr. ošinil jo je s strmim pogledom ostrim, predirljivim; ekspr. narediti strmo kariero hitro zelo napredovati, uspeti
♦ vet. strma stoja nepravilna drža zadnjih nog z močno iztegnjenim skočnim sklepomstŕmo tudi strmó prisl.:
pot se strmo dviga; strmo je gledala vanj; spustil se je strmo navzdol; letala so skušala pristajati čim bolj strmo; sam.: hiša stoji na strmem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
strmína -e ž (í) 1. svet, ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: hoditi po strmini;
nevarna strmina;
na travnati strmini mu je spodrsnilo / z lahkoto je premagal strmino; vzpenjati se v strmino; blaga, huda strmina / bila sta že v strmini na strmem delu poti, pobočja
● ekspr. mojster belih strmin (dober) smučar2. nagnjenost določene ravnine glede na osnovno ravnino: spreminjati, zmanjšati strmino;
strmina strehe // zelo nagnjena določena ravnina glede na osnovno ravnino: naklon, nagib strmine
♦ geom. tangens naklonskega kota premice ali ravnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
strmogláviti -im dov. (á ȃ) 1. pasti, navadno navpično in z velike višine: letalo je strmoglavilo v bližini glavnega mesta;
plezalcu je spodrsnilo in strmoglavil je v prepad / strmoglaviti z višine petsto metrov / galeb je strmoglavil proti morju // ekspr. pasti sploh: otrok je strmoglavil z gugalnice in si potolkel kolena 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: ljudstvo je strmoglavilo tirana;
odkrili so zaroto, katere namen je bil strmoglaviti vlado 3. preh., ekspr. pahniti, poriniti: strmoglavil ga je z mostu 4. voj. prileteti v strmem letu proti cilju na tleh: letalo je strmoglavilo in odvrglo bombe strmoglávljen -a -o:
zapreti sodelavce strmoglavljenega predsednika; strmoglavljena oblast, vlada; iskati strmoglavljeno letalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
strmogláviti -im
dov. voj. prileteti v strmem letu proti cilju na tleh
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
strmoglávljati -am nedov. (á) 1. padati, navadno navpično in z velike višine: letalo je že strmoglavljalo, ko se je pilotu posrečilo izskočiti / galebi so strmoglavljali v razpenjeno morje in lovili ribe // ekspr. padati sploh: vodne kapljice so iz slapa strmoglavljale v jezero 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo: strmoglavljati vladarje 3. voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh: letala so strmoglavljala na mesto in odmetavala bombe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Strmo RebroPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Strmega Rebra samostalniška zveza srednjega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [stə̀rmo rêbro], rodilnik [stə̀rmega rêbra]
BESEDOTVORJE: Strmorebrčan in Rebrčan, Strmorebrčanka in Rebrčanka, Strmorebrčanov in Rebrčanov, Strmorebrčankin in Rebrčankin, strmorebrski in rebrski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
štúka -e ž (ú) pog., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, zlasti nemški, ki bombardira med strmim spuščanjem: štuke so v strmem letu metale bombe;
tuljenje štuk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
téhnika sprédnjih zób -e -- -- ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
teló plazú -ésa -- s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
teptálni stròj z vítlom -ega strôja -- -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
tóga deréza -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
usàd -áda m (ȁ á) 1. vdolbina, jama na strmem pobočju, kjer se odtrga zemlja in zdrsne navzdol: ustavili so se nad usadom 2. odtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju: naselje se ruši zaradi usadov in udorov;
usadi prsti in kamenja / zemeljski usad // gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: železniške zveze so bile pretrgane zaradi usadov; odstranjevanje usada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
usàd -áda
m odtrganje in zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju; gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
usàd -áda m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
usàd -áda m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
usadína -e ž (í) knjiž. gmota zemlje, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol; usad: hiša stoji na usadini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
varovánje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
várovati -újem nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
varujóči -ega m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
vélika nôga -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zdŕkati -am nedov. (ȓ) zastar. spodrsavati, zdrsavati: na strmem pobočju so zdrkali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zdŕsnjenje -a s (ȓ) glagolnik od zdrsniti: zdrsnjenje zemlje na strmem pobočju / zdrsnjenje na ledu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
žábica -e ž (á) 1. manjšalnica od žaba: mlada žabica;
regljanje žabic / obleči otroku žabice / plavati žabico // igrača v obliki te živali: otrok se igra z leseno žabico 2. ljubk. majhen otrok, navadno deklica: naša žabica še spančka / kot nagovor kaj pa jokaš, žabica mala 3. ključavnica z ukrivljenim paličastim delom, s katerim se ta pri zaklepanju namesti na kaj; obešanka: na vratih visi žabica;
vtakniti ključ v žabico / varnostna žabica 4. večkrat prepognjen papir z eksplozivno snovjo, ki ob vžigu odskakuje od tal in poka: pod nogami je pokala žabica 5. odboj vrženega kamna od vodne gladine: otroci mečejo kamne in štejejo žabice / metati, vreči žabico metati, vreči majhen, ploščat kamen, da se odbije, odbija od vodne gladine
● nar. govedo, ovca ima žabico bolezen, za katero je značilno napenjanje, zaprtje; nar. nasaditi žabice zajčke; zapeti žabico na nogavici zaponko z gumijastim jezičkom za držanje obutih dolgih nogavic; pog. zavesa visi na žabicah ščipalkah, zaponkah; ekspr. ne molči, pa če mu zapreš usta z žabico nikakor ne molči
♦ agr., gozd. hoditi z žabicami z enostavnimi derezami s štirimi zobmi za hojo po strmem svetu, travi; alp. žabica priprava, ki s čeljustmi stisne obremenjeno jekleno vrv, da se ne izmakne; etn. žabice igrača iz polovice orehove lupine, pokrite z napetim papirjem, ki pri kroženju po zraku daje kvakanju podobne glasove; glasb. žabica spodnji konec, držaj loka za godala; lit. žabica med črkarsko pravdo metelčica; med., vet. žabica voden mehur na dnu ust; obrt. žabica element klekljane čipke, podoben drži nog žabe pred skokom; tisk. žabica iz sredine levo in desno poševno potekajoča guba, nastala zaradi slabega zgibanja pole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
žléb -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
žleb ► žˈlėːp žˈlėːba m, mn. žleˈbȯːvė in žˈlėːbė
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.