bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati, dánes z bètom, jútri s psòm, ênkrat z bètom, drúgič s psòm, jeséni z bètom, pozími s pesòm, píjan kot bèt, zdàj z bètom, zdàj s psòm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

brísati jo bríšem jo nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro iti po čem / kod
Nekaj časa jo briše po cesti, nekaj časa pa čez drn in strn.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024

čez2 predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑)
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave
b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno
c) po površini: smeh se razlije čez obraz
č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati
d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi?
// za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto
2. za izražanje časa
a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč
b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo
3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto evrov; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag
// star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge
4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni
● ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; pog. vprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ šport. tek čez drn in strn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dŕn -a m (r̄)
star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn
● zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dŕn -a m, snov. (ŕ; ȓ) star. ruša; poud. iti čez ~ in strn |ne po poti|; šport. tek čez ~ in strn

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dr̄n1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dr̀n 1., dŕna, m. der Rasen, Guts., Jarn., Cig., Jan., Mik., Fr.-C., Erj. (Min.); drni morajo biti vsi zagniti, Jarn. (Sadj.); z drnom pokriti kaj, Levst. (Cest.); Vihar strašan — Črez drn in strn (über Wies' und Feld) grmeč prihruje, Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Enduro
S kolegi se ne strinjamo glede tega, ali bi bilo treba ime za uveljavljeno motošportno panogo enduro , ki označuje vzdržljivostne dirke po brezpotju oziroma čez drn in strn, posloveniti. Obstaja namreč tudi panoga endurance , ki označuje vzdržljivostne dirke na dirkališču. Da bi bila zmeda popolna, pri nas prirejamo tudi dirke v panogi cross country , ki prav tako označuje dirke čez drn in strn, le vzdržljivostna komponenta morda ni tako izražena. Enotne formule seveda ni; v Motoreviji npr. pišemo o dirkah v motokrosu (poslovenjeni izraz za motocross ), pa tudi o speedwayju in rallyju , ki ju doslej nismo poslovenili. Smo pa poslovenili endurance dirke , ki jim pri nas rečemo cestno-hitrostne vzdržljivostne dirke . Moje mnenje je, da je enduro že tako uveljavljen, da ga ni treba posloveniti – nenazadnje enduro označuje tudi prodajni razred motociklov.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hríb Frazemi s sestavino hríb:
čez hríb in dól, čez hríbe in dolíne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jaháriti -im nedov. (á ȃ)
nav. ekspr. jezdariti: skače čez jarke in jahari čez drn in strn / vojaki jaharijo po deželi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jaháriti -im nedov. jahárjenje (á ȃ) poud. ~ čez drn in strn |jezdariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

krós -a m, pojm. (ọ̑) šport. |tek čez drn in strn|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

krọ̑s -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ošíniti, -šȋnem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.-Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — (fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pę̑d, -ȋ, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pot-ísamostalnik ženskega spola
  1. ozek pas zemljišča za hojo, vožnjo v določeni smeri ali smer poteka česa
    • pot skozi/čez kaj, kod
  2. proces, potek, razvoj, življenje česa, koga
    • pot česa/koga
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • pot od/iz/do
  • , pot v/na
  • , pot k/proti
  • , pot za
  • , pot med

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Slovenske ustreznice za »downhill« in »freeride«

V sporočilu za medije, katerega je pred dnevi izdala PZS, se na dnu dokumenta pojavita dva tuja izraza: downhill in freeride. Besed nisem našla v Slovarju novejšega slovenskega besedja, niti ne na vaših spletnih straneh. Zanima me ali je sprejemljivo, da se v tako pomebnem dokumentu uporabljata dve tujki, kateri najbrž veliko ljudi sploh ne razume?

Ali sta na voljo slovenska prevoda obeh besed?

Podpiram namreč mnenje prof. dr. Marka Snoja: »Slovenščina je jezik, v katerem domuje naša misel, povsod drugje smo tujci.«

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

stŕn1 -a m (r̄)
nar. (bela) žita: šel je mimo polja s strnom in gledal, kako raste
● nar. z dlanjo je podrgnil po strnu na bradi po kocinah; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

stŕn2 -í ž (ȓ) nar.
1. (bela) žita: strn že rumeni, zori; posejati strn
2. strnišče: veter piha čez golo strn; žanjice so zlagale snope po strni
● ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

stŕn3 -a -o prid. (r̄ ŕ)
nar., navadno v zvezi strno žito (bela) žita: žetev strnih žit; uničevanje plevela v ozimnih in jarih strnih žitih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

stŕn1 -a m, snov. (ŕ; ȓ) pokr. (bela) žita; poud. iti čez drn in ~ |ne po poti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

stŕn2 -í ž -i -- -i -jó snov. (ȓ ȋ) pokr. (bela) žita; števn., pokr. strnišče; poud. iti čez drn in ~ |ne po poti|; šport. tek čez drn in ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

stŕn2 -í ž
GLEJ SINONIM: strnišče
GLEJ ŠE: žito, kros

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024

stŕn1 -a m
GLEJ SINONIM: brada
GLEJ ŠE: žito

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024

str̄n -a m in

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

stȓn, -ȋ, f. coll. die aufgewachsene Halmsaat; v strni se skrije lahko velik mož, LjZv.; črez drn in strn, über Wies' und Feld, Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

stŕn, adj. zur Halmsaat gehörig: po strnem se ajda seje, Vod. (Izb. sp.); strna in ajdova žetva, C.; koruza, ki se seje po strnem žitu, Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

strn [stȑnnepopoln podatek str̄ninepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

žetev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

strnén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na strn: čas strnene žetve; strneno polje / sejati strnena žita / za posteljo so mu dali strnen otep

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

strnẹ̑n – glej str̄n

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

strnína – glej str̄n

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

strnína, f. = strn, Cig., C., Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

strníšče – glej str̄n

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

strnjè, n. coll. 1) = strn, C., Z.; — 2) die Getreidestoppeln, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ték1 -a m (ẹ̑)
1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž. tek bolezni, proizvodnje potek, razvoj / publ.: preiskava je v teku teče; priprave so v polnem teku / naravni, nepričakovani tek stvari; tek njegovega življenja je bil preprost
// šport, ki obstaja v tem, da se teče: ukvarjati se s tekom / rekreacijski tek; tek na smučeh
// športna disciplina, pri kateri si tekmovalec prizadeva čim hitreje preteči kako razdaljo: zmagovati v teku; pravila teka / tekmovati v tekih
// tekma te športne discipline: prvi trije v vsakem teku se uvrstijo v nadaljnje tekmovanje
2. v zvezi prosti tek vrtenje avtomobilskega motorja, pri katerem ta ne poganja vozila: pustiti motor, vozilo v prostem teku; ko je traktor poskušal speljati, je prestavna ročica zdrsnila v prosti tek
// ekspr. stanje, ko se kako delo, kaka dejavnost ne opravlja: kratkoročne rešitve reševanje problemov prenašajo v prihodnost in tako povzročajo prosti tek / prosti tek med napetimi deli romana
3. publ., z rodilnikom, v zvezi z v izraža čas trajanja kake časovne enote, kakega dogajanja; v času, v obdobju: stvar bo končana v teku enega leta, tedna; v teku treh mesecev se je to zgodilo enkrat / v teku pogovora spoznati namen srečanja med pogovorom
● šport. žarg. priti na cilj v mrtvem teku istočasno; star. mnogi so že končali svoj zemeljski tek življenje; tek njegovih misli se je spremenil tok; hiter tek reke tok; tek skozi šibe nekdaj kazenski tek med dvema vrstama s šibo udarjajočih oseb
♦ strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela; šport. tek vsaka od dveh voženj v določeni hitrostni disciplini, katerih rezultata se seštevata; drugi tek motokrosa, slaloma; maratonski tek na razdaljo 42,195 km; orientacijski tek v naravi po navodilih in navadno s pomočjo kompasa, zemljevida; patrolni tek tekmovanje v smučarskem teku z nahrbtnikom in puško; smučarski tek smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec teče na lahkih, ozkih smučeh v smučini po ravnem ali rahlo valovitem terenu; štafetni tek; tek čez drn in strn kros; tek na dolge, kratke proge; tek na sto metrov; tek z ovirami s preskakovanjem za to postavljenih ovir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ték1 -a m, pojm. (ẹ̑) preiti iz ~a v hojo; ~ časa; publ. Preiskava je v ~u teče; publ. končati delo v ~u enega tedna v enem tednu; avt. prosti ~; šport. ~ čez drn in strn; števn. zmagati v vseh ~ih tekmah v teku

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

tŕn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

tȓst -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

žoltẹ́ti, -ím, vb. impf. gelb werden, Cig., Jan., na vzhodu; strn žolti, BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Število zadetkov: 41