flúor flúora tudi flúorja samostalnik moškega spola [flúor] strupen plin rumenkaste barve in ostrega vonja, kemijski element; simbol: F
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fluor, angl., frc. fluor iz nlat. fluorum iz lat. fluor ‛tekočina’ k fluere ‛teči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
fósfor fósforja tudi fósfora samostalnik moškega spola [fósfor] rumenkasto bel strupen ali rdeč nestrupen element, kemijski element; simbol: P
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Phosphor iz nlat. phosphorus, to prevzeto iz gr. phōsphóros ‛ki nosi luč’, iz phõs ‛luč’ + phorós ‛nesoč’, poimenovan po lastnosti, da je dobro gorljiv - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gàd gáda samostalnik moškega spola [gàt gáda] 1. strupena kača sive barve z verigi podobnim vzorcem po hrbtu; primerjaj lat. Vipera berus; SINONIMI: iz zoologije navadni gad
2. iz zoologije živorodna strupena kača s trikotno glavo, dolgimi gibljivimi strupniki in grebenastimi luskami; primerjaj lat. Viperidae
3. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno maček
4. slabšalno hudoben, nesramen človek
STALNE ZVEZE: gabonski gad, laški gad, navadni gad FRAZEOLOGIJA: rediti gada na prsih ETIMOLOGIJA: = cslov. gadъ ‛plazilec’, nar. hrv., srb. gȁd ‛kača’, rus. gád ‛plazilec, dvoživka’, češ. had ‛kača’ < pslov. *gadъ, prvotneje *‛nekaj nagnusnega’, iz ide. korena *gu̯oHu- ali *gu̯ou̯H- ‛govno, gnoj, gnusoba’, tako kot nem. Kot ‛govno’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] 1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus 1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
klór klóra samostalnik moškega spola [klór] dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, kemijski element; simbol: Cl
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chlor in nlat. chlorus iz gr. khlōrós ‛zelen, zelenkasto rumen’ po barvi klorovih spojin in plamena - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
strupenjáča strupenjáče samostalnik ženskega spola [strupenjáča] 3. slabšalno ženska, ki je zlobna, škodljiva ali se ji to pripisuje
4. ekspresivno motorno kolo, avtomobil z izrazito dobrimi, zaželenimi lastnostmi, zlasti zmogljivostjo, okretnostjo
ETIMOLOGIJA: ↑strupen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.