bətìč 2., -íča, m. = studenec: betič ali studenec ni imel veliko vode, Zv.; — prim. betač in 1. beč, boč.
curẹ́ti, -ím, vb. impf. schwach rinnen: Kri mu curi iz nosa; v globočini zemlje so žile, po katerih voda v studenec curi, ogr.-Valj. (Rad); — iz soda curi, tudi: sod curi, das Fass rinnt, Št., BlKr.
číga 2., f. 1) die Winde (um Lasten in die Höhe zu ziehen), Habd., C., Valj. (Rad); studenec na čigo, der Ziehbrunnen, vzhŠt.; — = škripec, die Ziehrolle, C.; — 2) der Kreisel, Habd., Trst. (Let.); — 3) die Schnecke, C.; — iz madž. csiga, C.
hrèšč, hrę́šča, m. 1) = hreščanje, C.; — 2) = hrošč (Maikäfer), vzhŠt.-C.; — 3) grober Sand ("ker hrešči"), C. (Vest.), vzhŠt.; črez hrešč, gladko kamenje in skalne ulomke se podi studenec, LjZv.
mŕzləc, -zləca, (-zəłca), m. = studenec, die Quelle, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.).
nepotekljìv, -íva, adj. unversiegbar, unerschöpflich, Mur., Cig.; svetosti in blagosti nepotekljiv studenec, Ravn.
pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
presəhníti, -sáhnem, vb. pf. vertrocknen, versiegen, Jan., (-sah-), Cig.; studenec srčnih solz je presehnil, (-sah-) Krelj; vretine presahnejo, (presehnejo) ogr.-Mik.; potoki so presehnili, Hal.-C.
presíhati, -sȋham, vb. impf. ad presehniti; zeitweise austrocknen o. versiegen, intermittieren, Jan., Cig. (T.), C.; presihajoč, periodisch: presihajoč studenec, presihajoče jezero, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
studénčək, -čka, m. dem. studenec; eine kleine Quelle, das Brünnlein.
studénəc, -nca, m. 1) die Quelle; zdravilni s., die Heilquelle; presihajoč s., eine periodische Quelle, Cig.; čudežni s., die Wunderquelle, Cig.; — arteski s., arthesischer Brunnen, Cig. (T.); — 2) s. device Marije, die Weberkarde (dipsacus), C.; — tudi: studę́nəc, studȇnəc, Valj. (Rad); stȗdenəc, Valj. (Rad), vzhŠt.
stȗdenək, -nka, m. = studenec 1), C., pri Mariboru-Kres.
vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.-M., C.; studenec na vago, Fr.-C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.
vláčenica, f. 1) = grebenica, grobanica, der Absenker beim Weinstock, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) studenec na vlačenico, der Ziehbrunnen, C.; — 3) (ladja) vlačenica, das Schleppschiff, DZ.; — 4) = brana, Danj. (Posv. p.).
zatúlhniti, -tȗlhnem, vb. pf. = zatulhati, Cig.; z. studenec, nk.
zdę̑nəc, -nca, m. = studenec, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; z. ograjenec, der ummauerte Brunnen, Prip.-Mik.; — (skrčeno iz: studenec); tudi: zdénəc, Valj. (Rad).
žlȃvs, m. studenec na ž., der Ziehbrunnen, SlGor.-C.