Tiskanje

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barbár -a m, člov. (ȃ) zgod. vdori ~ov; slabš. |nekulturen, surov človek|
barbárka -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

barbār, m. surov, neomikan človek, der Barbar.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

béstija -e ž (ẹ̄) knjiž.
1. velika divja žival; zver: sestradana bestija je planila na plen; pren., slabš. kakšna bestija je v tej ženski
2. ekspr. surov, zloben človek: te bestije so ga umorile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

béstija -e ž (ẹ́; ẹ̑) neobč. sestradana ~ zver; člov., poud. |surov, zloben človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bêštija in béštija -e ž (ē; ẹ̄) pog.
1. velika divja žival; zver: požrešna beštija / ekspr. odpelji mulo, te beštije ne maram več videti
2. ekspr. surov, zloben človek: tista beštija pretepa otroke; to so beštije, ti ljudje / kot psovka molči, beštija; ti beštija ti; kot vzklik beštija, sem jaz kriv?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bêštija -e in béštija -e ž (é; ȇ; ẹ́; ẹ̑) knj. pog. požrešna ~ zver; člov., poud. To je ~ |surov, zloben človek|; zmer. Ti ~ ti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bēštija -e ž,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

beta

Predlog

bete samostalnik ženskega spola

grška črka ß

IZGOVOR: [béta], rodilnik [béte]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bíftek -a in -tka tudi beefsteak -a [bíftek in bíftək] m (ȋ)
1. na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek; biftek z jajcem, jurčki
2. v zvezi tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami: priprava tatarskega bifteka; kruhki s tatarskim biftekom; govedina za tatarski biftek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombástičen -čna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža]

1.

kulturna rastlina z belkastimi, rumenkastimi cvetovi in vati podobnimi vlakni okrog semen, ki raste v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Gossypium; SINONIMI: iz botanike bombaževec

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bombáž -a m (ȃ)
semenska vlakna bombaževca, ki se uporabljajo kot tekstilna surovina: predelovati bombaž; očiščen, surov bombaž; egiptovski bombaž; obiranje bombaža; izdelki iz bombaža / gojenje bombaža bombaževca
// pog. tkanina iz te surovine: bombaž se rad mečka
♦ kem. strelni bombaž razstrelivo z veliko rušilno močjo; tekst. dolgovlaknati bombaž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brahiálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. surov, grob2: brahialna sila
♦ anat. brahialna arterija nadlahtna arterija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brdávs -a m (ȃ)
ekspr. velik, zelo močen človek: takle brdavs jih bo že ukrotil
// neotesanec, omejenec: surov brdavs

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brezčúten -tna -o prid.(ū)
1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža

brezčútno

prisl.:

brezčutno gledati trpljenje drugih

brezčutno strmeti v strop

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brezobrázen -zna -o prid. (ā)
1. knjiž. neizrazit, medel: nedoločne in brezobrazne oblike
2. zastar. nesramen, surov, brezobziren: brezobrazni napadi na pisatelja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brutálen -lna -o prid., brutálnejši (ȃ)
surov, grob2, nasilen: to je brutalen človek / brutalen napad; z brutalno silo je obračunal z njimi; brutalno vedenje; zasliševanje je bilo brutalno

brutálno

prisl.:

brutalno se vede

stavka je bila brutalno zadušena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brutálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud. |surov, nasilen|
brutálnost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |surovost, nasilnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brutȃlen -lna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

brȗto prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

crud. --

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən]

1.

začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum

1.1.

STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...

despót -a m (ọ̑)
1. v bizantinski državi vladar ali visok dvorni dostojanstvenik: despot in despojna
♦ zgod. srbski vladar v letih od 1402 do 1459
2. v starem in srednjem veku vladar z neomejeno oblastjo: orientalski despoti
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: njen mož je surov despot; birokratski despot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drakónski -a -o prid.(ọ̑)
brezobziren, surov, krut: drakonski ukrepi, zakoni; drakonsko nasilje

drakónsko

prisl.:

drakonsko kaznovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

drástičen -čna -o prid., drástičnejši (á)
ki močno učinkuje, izrazit: drastičen poskus, primer; prikazati kaj v drastični obliki; drastična podoba življenja / drastičen humor
// brezobziren, surov: drastični ukrepi; drastična kritika / ekspr. naredil je drastično napako veliko, hudo

drástično

prisl.:

drastično kaznovati, prikazati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ênovrstíčni ênovrstíčna ênovrstíčno pridevnik [ênovərstíčni]

1.

ki obsega eno vrstico

2.

ki je velik za eno vrstico

3.

v obliki enovrstičen, ekspresivno ki je razmeroma preprost, banalen, kratek

ETIMOLOGIJA: iz ena vrstica

gorjáčar -ja m (ȃ)
1. ekspr. surov, grob, nasilen človek: pri tem gorjačarju ni zalegla nobena lepa beseda; pren. kritiki gorjačarji
2. star. kdor ima gorjačo, ki jo rabi kot orožje: na zapuščenih cestah so tolovaji in gorjačarji ustavljali in strahovali ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gorjáčar -ja m z -em člov. (ȃ) poud. brezobziren ~ |nasilen, surov človek|
gorjáčarjev -a -o (ȃ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

govédar -ja m (ẹ̑)
1. kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem goveda: govedarji so že napojili živino
// slabš. neroden, navadno surov človek: pusti tega govedarja
2. pog., ekspr. kdor izvaja, posluša narodno-zabavno glasbo: rokerji, reperji in govedarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

govédina -e ž (ẹ̑)
1. goveje meso: radi jemo govedino; kuhana govedina; govedina v solati
2. slabš. neroden, navadno surov človek: prava govedina je / kot psovka molči, govedina neumna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

govédo -a s (ẹ̑)
1. večja domača žival z veliko, široko glavo in debelejšimi stožčastimi rogovi: ima nekaj goved in konja; na travniku se je paslo pet goved
♦ zool. moškatno govedo govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
// ed. več goved, goveda: v reki napajajo govedo; bolezen goveda; meso z glave goveda / bohinjsko govedo; pincgavsko govedo rjavo z belimi lisami; farma za pitovno govedo / divje govedo
2. slabš. neroden, navadno surov človek: ta fant je pravo govedo / kot psovka govedo neotesano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

grọ̑b2 grọ̄ba prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

grobijȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

gróza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

grub

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

heródež -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. okruten, surov človek: tudi otrokom niso prizanašali, ti herodeži dvajsetega stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

heródež -a m s -em člov. (ọ̑) poud. |okrutnen, surov človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hŕček hŕčka samostalnik moškega spola [hə̀rčək]

1.

manjši glodalec z razširljivimi vrečastimi lici in kratkim repom; primerjaj lat. Cricetinae

2.

ekspresivno kdor v večjih količinah hrani, zbira kaj, zlasti nepotrebne stvari

STALNE ZVEZE: kitajski hrček, pomladanski hrček, zlati hrček
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. hŕčak, slovaš. chrček < pslov. *xъrčьkъ, glej ↑hrkati - več ...

hún -a m (ȗ)
ekspr. surov, nasilen človek: fašistični huni so požgali domove in odpeljali ljudi v taborišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

hún -a m, člov. (ȗ) neobč. surov, nasilen človek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

húnski -a -o (ȗ) neobč. surov, nasilen: ~a dejanja okupatorjev

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

irhovína in írhovina -e ž (í; í)
1. mehko usnje iz kož divjadi, drobnice, navadno kosmateno na obeh straneh: z irhovino si je obrisal očala; hlače, rokavice, suknjič iz irhovine / nositi irhovino; oblečen v irhovino
2. slabš. neroden, navadno surov človek: od te irhovine ne moreš kaj drugega pričakovati / kot psovka zdaj pokaži, kaj znaš, irhovina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

káliban -a m (ȃ)
knjiž. surov, grob človek: obnaša se kot kaliban

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

káliban -a m, člov. (ȃ) neobč. surov človek, grobijan
kálibanka -e ž, člov. (ȃ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

klóp Frazemi s sestavino klóp:
bíti na zatóžni klópi, dŕgniti šólske klopí, gúliti šólske klopí, oslôvska klóp, posadíti kóga na zatóžno klóp, postáviti kóga na zatóžno klóp, pripeljáti na zatóžno klóp, sedéti na zatóžni klópi, sésti na zatóžno klóp, sésti v šólske klopí, tŕgati hláče po šólskih klopéh, vrníti se v šólske klopí, zapustíti šólske klopí, zapúščati šólske klopí, znájti se na zatóžni klópi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

krȗt krūta prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nadút -a -o prid. (ȗ)
ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih: biti, postati nadut; nadut in surov človek; prim. naduti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nasílnež -a m (ȋ)
ekspr. nasilen človek: vsi so se bali nasilneža; brezobziren, surov nasilnež / ta otrok je velik nasilnež / nasilnežu je uspelo upor zadušiti tiranu, oblastniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nasílnež -a m z -em člov. (ȋ) poud. surov ~ |nasilen človek|
nasílnica -e ž, člov. (ȋ) poud.
nasílnežev -a -o (ȋ) poud.
nasílničin -a -o (ȋ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nasproti [poudarjeno naspróti] predl.
I. z daj.
1. mestovni prostorski sedeti ~ ženinu in nevesti; okno ~ vratom; Spomenik stoji ~ sodišču
2. smerni prostorski postaviti stol ~ peči; grem ~ gostom naproti
3. vezljivostni budnost ~ sovražniku; nezaupljivost ~ vsaki novosti; zločini ●~ človeštvu proti človeštvu, zoper človeštvo; neobč. surov ~ protestnikom do protestnikov; padanje cen ~ decembru v primerjavi z decembrom
II. z rod. trgovina ~ cerkve; stanovati ~ hotela

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nèčlovéški -a -o (ȅẹ́) ~a bitja; poud. ~o trpljenje |zelo hudo|; poud. nečloveški z/s kom biti ~ s kaznjenci |krut, surov|
nèčlovéško -ega s, pojm. (ȅẹ́) jezikosl. oznaka ~ v slovarju
nèčlovéškost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

néhati1 -am dov. (ẹ̑)
1. izraža prenehanje opravljanja dela, opravila
a) z nedoločnikom: rad bi nehal delati; nehati govoriti, peti; nehaj že nalagati v peč; ni hotel nehati žvižgati / detelja je nehala rasti / brezoseb. že včeraj je nehalo snežiti / v osmrtnicah nehalo je biti dobro srce naše mame
b) publ., z orodnikom: nehati z delom; nehati z izpraševanjem nehati izpraševati / ekspr.: nehaj s to neumnostjo; nehaj s tem
c) elipt.: začeli bomo tam, kjer smo včeraj nehali; tepel je konja, čeprav so mu prigovarjali, naj neha / dež je nehal; ploha je nehala; brezoseb. poglej, če je že nehalo nehalo deževati, snežiti / zastar. brezskrbno veselje je nehalo se je končalo
// s prislovnim določilom izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; končati: začeli so s prijaznim pogovorom, nehali pa s prepirom
2. v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: nehaj, da sta se že ločila
● ekspr. tak, nehaj že izraža zapoved; zastar. tako je ta človek nehal umrl; star. jeza ga je nehala minila; zastar. nehati od dela nehati delati; knjiž. njegove pesmi so nehale biti zanimive niso bile več zanimive

néhati se

končati se:

pouk se je že nehal

vsaka stvar se kdaj neha

naše veselje se je nehalo

/ tam se gozd neha

●

se vse neha ekspr. tu se pa res že vse neha izraža nezadovoljstvo, ogorčenje; ekspr. včasih je že tako surov, da se vse neha zelo surov; ekspr. pri denarju se vse neha kadar gre za gmotne stvari, se ljudje ne menijo za prijateljstvo, sorodstvo; z malim se začne, z velikim se neha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nèkultúren -rna -o prid.(ȅ-ȗ)
ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje

nèkultúrno

prisl.:

nekulturno govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nèobtesán -a -o prid. (ȅ-á)
ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nèrafiníran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
teh. ki ni rafiniran, ni prečiščen: surov, nerafiniran svinec; nerafinirano olje; pren. izdelava slike je zelo preprosta in na prvi pogled celo nerafinirana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nerọ̑da -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nèspodóben -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄)
ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek

nèspodóbno

prisl.:

nespodobno govoriti, se vesti

sam.: to pa res ni nič nespodobnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

nítka Frazemi s sestavino nítka:
bíti na nítki, viséti na nítki, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na nítki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

opókel -kla -o [opokəu̯] prid. (ọ́) zastar.
1. razpokan: opokla gorska stena
2. grob2, surov: opokle šale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

oprésen -sna -o prid. (ẹ́) star.
1. nekvašen: jesti opresne štruklje / opresni kruh
2. surov, svež: opresno zelje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pȇrla1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pobarbáriti se -im se dov. pobarbárjenje (á ȃ) Antična umetnost se je pobarbarila; slabš. ~ ~ v novem okolju |postati nekulturen, surov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

posurovéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati surov, grob: zaradi pogostega pijančevanja je posurovel / v jezi mu je glas posurovel

posurovèl

in posurovél -éla -o:

posurovel človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

posurovẹ́ti – glej surȍv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

posurôviti -im dov. (ō ȏ)
narediti, povzročiti, da postane kdo surov, grob: pijančevanje ga je posurovilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pozveríniti -im dov. pozverínjen -a; pozverínjenje (í ȋ) poud. koga Maščevalnost ljudi ~i |napravi surove, okrutne|
pozveríniti se -im se (í ȋ) poud. ~ ~ v vojni |postati surov, okruten|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

pozverínjen -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. |surov, okruten|
pozverínjenost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |surovost, okrutnost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

poživáliti se -im se dov. poživáljenje (á ȃ; ȃ) poud. ~ ~ v samoti |postati surov, odljuden|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

poživínjen -a -o; bolj ~ (ȋ) poud. ~ človek |nasilen, surov|
poživínjenost -i ž, pojm. (ȋ) poud. |nasilnost, surovost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

présen -sna -o prid. (ẹ́)
1. ki ni kuhan; surov: presna krma za prašiče; to zelenjavo jedo presno; presno mleko, sadje / presno maslo
2. knjiž. svež: zaviti kaj v presne trtne liste; presno zelenje; to maslo ni več popolnoma presno / presne in konzervirane ribe; ker niso mogli pojesti vseh jabolk presnih, so jih sušili / rana je še presna
● star. presno testo nekvašeno testo; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja; sam.:, um. slika na presno freska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

présen -sna -o (ẹ́) neobč. surov, svež: To zelenjavo jedo ~o
présni -a -o (ẹ́) neobč. ~o maslo surovo maslo
présnost -i ž, pojm. (ẹ́) neobč. surovost, svežost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

prẹ́sen -sna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

presen [prẹ́sǝn] pridevnik

svež, surov, presen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

presen ► pˈreːsėn pˈreːsna pˈresnu prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

presuròv -ôva -o prid.(ȍ ȏ)
preveč surov, preveč grob: presurov človek; biti presurov do koga / to je presurov dovtip; presurove navade

presurôvo

prisl.:

presurovo ravnati s kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín]

iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin

STALNE ZVEZE: provitamin A, provitamin B5
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin

sénca Frazemi s sestavino sénca:
báti se lástne sénce, kàkor sénca, kot sénca, právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco, sledíti kómu kot sénca, sprémljati kóga kàkor sénca, sprémljati kóga kot sénca, ustrášiti se lástne sénce, v sénci smŕti, zasledováti kóga kot sénca, živéti v sénci [kóga/čésa]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

serov gl. surov

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sȉr síra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sírotka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

siróuvi tudi siróvi -a -o prid.
1. surov, ki ni kuhan, pečen: Nyers; szirouvi, csrsztvi -a -o KOJ 1833, 166; Doszta szadá je i szirôvoga mogôcse pojeszti KAJ 1870, 42
2. neposušen: Ár, csiſze eta csinio nad ſzirouvim drevjom, nad tim ſzuhim ka ſze bode godilo KŠ 1771, 252; Szüha drva ráj gorijo, kak szirova KAJ 1870, 16
3. nasilen, grob: Jakub ſze pa bori prouti Szadduczeuskoj ſzirouvoj telovnoj ſzrcsnoſzti KŠ 1771, 743; Proſzimo te da ſzirouvi ne bodemo KŠ 1771, 836; ár je Béla pout vtro na prebriszanye krouto szirouvih Magyarov KOJ 1848, 31

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sirȍv2 – glej surȍv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sirǫ̑v 2., -ǫ̑va, adj. roh: nicht zubereitet (nicht gekocht, gebraten u. s. w.); sirovo meso, sirova repa, sirovo sadje: s. kruh, nicht ausgebackenes Brot, Cig.; sirova slanina, frischer Speck, Cig.; — s. les, frisches, ungetrocknetes Holz: sirova drva ne gore, Mur.; če na sirovem lesu to delajo, kaj se bo godilo na suhem? Jap. (Sv. p.); sirovi cepiči, sirov popek, Pirc; sirovo oglje, nicht genug ausgebrannte Kohle, Blindkohle, Cig.; — unbearbeitet: s. železo, Roheisen, Cig. (T.); sirovo jeklo, der Frischstahl, Cig. (T.); sirova plodina, das Rohproduct, Cig. (T.); — noch zu wenig bearbeitet: sirova moka, hinteres Mehl, Cig.; sirovo sukno, rohes Tuch, Loden, Cig.; sirovo delo, die Roharbeit, V.-Cig.; — sittlich roh, ungebildet, grob, Cig., Jan., nk.; — prim. surov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sirov

GLEJ: surov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sirov -a prid. surov: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu im. ed. s korejne ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu tož. ed. s Korenje jedla, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ nej druſiga jeila ampak srovu tož. ed. s koreine, sheliszhe, vodo je pyla ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem or. ed. s meſsam Geselska beseda je nastavljena upoštevajoč zapise protestantov. Možno bi bilo nastaviti tudi surov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sirov [surov] prid. ♦ P: 9 (TT 1557, TPs 1566, DPa 1576, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sírovka1 sírovke samostalnik ženskega spola [sírou̯ka]

1.

užitna lističasta goba z oranžnim mlečnim izcedkom; primerjaj lat. Lactarius

1.1.

STALNE ZVEZE: užitna sirovka
ETIMOLOGIJA: = nar. češ. syrůvka ‛neka užitna goba’ < pslov. *syrovъka iz *syrovъ ‛surov’, prvotno torej ‛goba, ki se jo lahko jé tudi surovo’ - več ...

sírovka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

snég Frazemi s sestavino snég:
bél kot snég, bíti [kot] lánski snég, bíti már kot [za] lánski snég, kot [za] lánski snég, zanímati se kot za lánski snég, zméniti se kot za lánski snég

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

srẹ̑p srẹ́pa prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

srov – glej surȍv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

srov pridevnik

GLEJ: surov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

srov, srovust gl. surov surovost

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

suromǫ́kəł, -kla, adj. roh: s. človek = surov človek, (saramokel) Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

suròv -ôva -o prid., surôvejši (ȍ ȏ)
1. ki je v naravnem stanju in ni obdelan, očiščen: surovi baker; surovi diamant; surova nafta / surovi opij v kepice strjen izcedek iz glavic vrtnega maka kot surovina za to mamilo; surova guma kavčuk; surova drva neposušena
2. ki ni (popolnoma) kuhan, pečen: krompir je še surov; surovo jajce, meso / surova hrana / surovo maslo maslo, ki se pridobi neposredno iz smetane
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan: surova tkanina; stavba v surovem stanju / surov zid neometan / ekspr.: ti podatki so surovi; surovo gradivo
4. ki v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način kaže svoje negativne lastnosti: surov človek / bil je surov z njo
// ki izraža, kaže lastnosti takega človeka: surove poteze obraza / surov glas; surove besede; surovo govorjenje / surovi udarci; surovo zasliševanje / ekspr.: surovi časi; svet je surov
5. ekspr. zaradi svojih naravnih lastnosti za človeka zelo neugoden, težek: surovo podnebje / surova resničnost
♦ agr. surovi sladkor neprečiščen sladkor rumenkasto rjave barve; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa; metal. surovo železo železo, ki pride iz plavža; num. surova teža skupna teža jedra in primesi novca; tekst. surova preja preja, spredena iz neobdelanih vlaken; surovo bombažno platno platno, ki ni oplemeniteno; surova svila svila, ki ni degumirana; tkanina iz te svile; usnj. surova koža koža, ki še ni strojena

surôvo

prisl.:

surovo ravnati

surovo obtesan ploh

sam.: pojesti kaj surovega

delo je v surovem gotovo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

suròv -ôva -o; -ejši -a -e (ȍ ȏ ȏ; ȏ) ~ krompir; ~o govorjenje; poud. ~o podnebje |zelo neugodno, ostro|; surov z/s kom/čim biti ~ s podrejenimi; Meso je še ~o
surôvi -a -o (ȏ) ~ baker
surôvo -ega s, snov. (ȏ) pojesti kaj ~ega
surôvost -i ž, pojm. (ȏ) ~ mesa; poud. ~ podnebja |neugodnost, ostrost|; števn. bati se ~i |surovih dejanj, besed|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

suròv -ôva -o prid.

ki je v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali na žaljiv, nasilen način grob, brezobziren; ki izraža, kaže lastnosti takega človeka

SINONIMI:

posurovel, slabš. barbarski, knj.izroč. brutalen, star. surovinski, ekspr. zverinski, ekspr. živalski, ekspr. živinski

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

suròv-ôva -opridevnik

nasilen, žaljiv
- kdo/kaj biti surov do koga/česa
- , kdo biti surov s kom/čim
zelo neugoden
- kaj biti surov za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surȍv -ọ̑va prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surǫ̑v, adj. = sirov, Jan., C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surov [surȍv] (sirov) pridevnik

surov, svež, nekuhan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surov ► ˈserȯf seˈrȯːva -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surôvec -vca m (ȏ)
1. teh. kos materiala, namenjen za predelavo ali obdelavo: popiliti surovce
2. ekspr. surov človek: bala se je tega surovca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surôvec1 -vca m s -em člov. (ȏ) slabš. |surov človek|
surôvčev -a -o (ȏ) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surovéti -ím nedov. (ẹ́ í)
knjiž. postajati surov, grob: suroveti zaradi pijančevanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surôvež -a m (ȏ)
ekspr. surov človek: od tega suroveža ne moreš pričakovati drugačnega vedenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surôvež -a m s -em člov. (ȏ) poud. |surov človek|
surôvežev -a -o (ȏ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surọ̑vež – glej surȍv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surovína -e ž (í)
1. nav. mn. neobdelana, neočiščena snov v naravnem stanju, namenjena za proizvodnjo, predelavo: izkoriščati surovine; zaloga surovin; les, rude in druge surovine; nafta kot surovina za bencin / energetske, industrijske surovine; odpadne surovine; umetne tekstilne surovine
2. ekspr. surov človek: s to surovino zlepa nič ne opraviš / kot psovka da te ni sram, surovina pijana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surovína -e ž, snov. (í) ~ za bencin; števn. tekstilne ~e; člov., slabš. On je pa res prava ~ |surov človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surovína – glej surȍv

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surovíniti -im nedov. (í ȋ)
knjiž. biti surov, grob: suroviniti znaš, delati pa ne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surovínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na surovino: surovinska baza; surovinske zaloge / surovinska sestava tkanin
● star. surovinski človek surov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

surôvost -i ž

dejstvo, da je kdo v odnosu do drugih surov; dejstvo, da kaj to izraža, kaže

SINONIMI:

slabš. barbarstvo, knj.izroč. brutalnost, ekspr. zverinskost, ekspr. živalskost, ekspr. živinskost, ekspr. živinstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

šotbórt -a m

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

štrik ► štˈrik štˈrika m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

tatárec -rca m (ȃ) pog.
sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarski biftek: namazati kruh s tatarcem; kruhek s tatarcem / lososov tatarec; tatarec iz brancina, šitak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

tatárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Tatare: tatarski jezik / tatarsko naselje / tatarsko plenjenje / tatarski biftek sesekljan surov goveji file z začimbami; tatarska omaka majonezna omaka s kislimi kumaricami, kaprami, peteršiljem in čebulo
♦ bot. tatarski javor divji ali kultivirani javor z neenakomerno nazobčanimi listi in belimi cveti v pokončnih socvetjih, Acer tataricum; tatarska ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

tún túna samostalnik moškega spola [tún]

1.

velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna

1.1.

;

SINONIMI:

tuna, tunina

STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna

vkljúček -čka m (ȗ)
petr. delec, košček snovi, ki ga rudnina zajame pri nastajanju: določiti vrste vključkov; surov magnezij ima mnogo vključkov in primesi
♦ metal. nekovinski delec v kovinski osnovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zagovéden -dna -o prid. (ẹ̄)
slabš. neroden2, surov: zagoveden človek; ne bodi tako zagoveden / zagovedno vedenje / kot psovka govedo zagovedno

zagovédno

prisl.:

zagovedno se vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zagovéden -dna -o; bolj ~ (ẹ́; ẹ̑) slabš. ~ človek |neroden, surov|
zagovédnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) slabš. |nerodnost, surovost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zagovédnež -a m (ẹ̑)
slabš. neroden, surov človek: fant je pravi zagovednež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zagovédnež -a m z -em člov. (ẹ̑) slabš. |neroden, surov človek|
zagovédnica -e ž, člov. (ẹ̑) slabš.
zagovédnežev -a -o (ẹ̑) slabš.
zagovédničin -a -o (ẹ̑) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zvér -í ž, daj., mest. ed. zvéri (ẹ̑)
1. navadno velika štirinožna divja žival z močnim zobovjem, ki za hrano lovi in ubija druge živali: zveri so ga napadle, raztrgale; zver rjove, tuli; krotiti zveri; krvoločna zver; pobili so ga kot divjo zver; počuti se kot preganjana zver; slabši je od zveri; pren., ekspr. v vsakem človeku tiči zver
// ed., star. zverjad: zver se skriva po jazbinah / ima srečo, k njemu zver kar tišči divje živali, divjad
// ekspr. velika divja žival sploh: zveri si izbirajo kralja / kozlovska zver
2. ekspr., s prilastkom (človeku) nevarna stvar: mesto pustoši ognjena zver / z oslabljenim pomenom: paziti se pred zverjo lakomnosti pred lakomnostjo; zver vojne vojna
3. slabš. surov, okruten človek: to zver bi bilo treba zapreti / nacistične zveri / kot psovka kaj ga tepeš, zver
● ekspr. človek je čudna zver čudno bitje; ekspr. on je zver v človeški podobi zelo surov, zloben

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zvér -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑) ~ rjove, tuli; huda, krvoločna ~; poud.: Mesto uničuje ognjena ~ |požar|; biti ~ v človeški podobi |zelo surov, zloben|; člov., slabš. Poročila se je s pravo ~jo |s surovim, okrutnim človekom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zvér Frazemi s sestavino zvér:
kàkor dívja zvér

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zverína -e ž (í)
1. velika, navadno nevarna štirinožna divja žival: zverine v zverinjaku so rjovele; kriči kot zverina; bil je hud kot zverina / ekspr.: kakšno lepo zverino je ustrelil; pasja zverina je grozeče renčala pes; pren., ekspr. v njem se je skrivala zverina
// ed., star. zverjad: ponoči sta se bala strahov in zverine; medvedi in druga zverina / zverina se skriva v gošči divje živali, divjad
2. slabš. surov, okruten človek: bali so se, da bi dobili za poveljnika kako zverino; ni dobro imeti opravka s tako sebično zverino / kot psovka zverina, nimaš nič srca
3. pog., navadno s prilastkom zelo pomembna, ugledna oseba: bil je velika zverina; pri njih so se zbirali advokati, politiki in druge visoke zverine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zverína -e ž (í) krotiti ~e; poud. pasja ~ |hud pes|; člov., slabš. Ta ~ zatira vso družino |surov, okruten človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zverina ► zveˈriːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zverínski -a -o prid. (ȋ)
1. zverski: zverinski lov / ekspr. zbral se je ves zverinski svet vse zverine
2. ekspr. zelo surov, okruten: zverinski človek; zverinski mučitelj / ubili so ga na zverinski način

zverínsko

prisl.:

zverinsko pretepati, tuliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zverínski -a -o (ȋ) ~ lov zverski; poud. ~ človek |zelo surov, okruten|
zverínskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zverinski ► zveˈriːnskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

zvérski -a -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na zveri: zverski gon; zversko zobovje / zversko prebivališče
2. ekspr. zelo surov, okruten: zverski človek / zversko dejanje / zverska krutost, surovost zelo velika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

žàl5 [žau̯] prisl. (ȁ)
1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega: najprej je bil surov, potem mu je bilo pa žal; žal mu je, da ga je udaril; iz srca, neizmerno, zelo mu je žal za vse hudo, ki ga je povzročil / kot opravičilo ne bom več tega storil, žal mi je
// izraža nezadovoljstvo, prizadetost zaradi česa sploh: še žal mu bo, če ne bo šel; žal jim je, da prireditev ni uspela; zaradi izgube pri stavi mu ni žal; ekspr. žal mu je, kolikor ima las na glavi, da avtomobila ni prodal zelo
2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža žalost, sočutje s kom zaradi njegovih težav, neprijetnosti: žal mu je fanta, ki je tako osamljen; njemu nikogar ni žal / žal mu je rož, ki se bodo posušile
// v zvezi z za izraža nezadovoljstvo, pridržek ob porabi, uporabi, dajanju česa: žal mu je časa za potepanje; za knjige mu ni žal denarja; žal mu je stroškov za zdravljenje / žal mu je avtomobila za tako pot
// v zvezi s po, za izraža boleče čustvo zaradi odsotnosti, izgube česa: zapustil jih je, pa ni bilo nikomur žal po njem; izgubili so psa, še zdaj jim je žal za njim
3. v členkovni rabi izraža prizadetost, nezadovoljstvo ob povedanem: bal se je, da bo zbolel. Žal so se slutnje uresničile; to, kar pravite, je žal resnično / naj gre kdo drug, on, žal, zdaj nima časa; boš šel z nami? Žal, ne morem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

živál -i [živau̯] ž (ȃ)
1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika: žival napade, se pase, pogine; gojiti, pariti, udomačiti živali; lov. žarg. položiti žival na dlako ustreliti jo; dolgodlaka, krotka, škodljiva, velika žival; žival z dolgim repom; čreda živali; trpi kot žival zelo / divje, domače živali; jamska, morska žival; male živali hišni ljubljenčki; klavna, molzna, plemenska, vprežna žival; mesojeda, rastlinojeda žival; sveta žival; ekspr. kralj živali lev / v različnih religijah daritvena žival; v muslimanskem in judovskem okolju nečista žival / mesar razkosa žival truplo zaklane živali / človek je žival, ki misli in govori
♦ agr. dobro izkrvavela žival ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri; pitovna žival; biol. določiti žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; dvospolna, enospolna žival; enocelične, mnogocelične živali; nižje živali nevretenčarji; lov. odstreliti bolne, stare živali; lovna žival; med. poskusna žival; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; nadgrajena žival ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega; zool. žival bitje, ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih, iz celic brez trdne stene, sposobno čutenja, premikanja; hladnokrvna, mrzlokrvna, toplokrvna žival; lihoprsta žival
// ed., ekspr. več živali, živali: vsa žival v hlevu je bila mirna / gozdna žival je prilezla iz skrivališč
2. igrača, ki predstavlja žival: v trgovini z igračami kupiti kakšno žival; gumijasta, plišasta žival; žival iz plastike
3. ekspr. bitje, ki ne čustvuje, misli: takega trpljenja še žival ne bi prenesla; za nekatere ljudi so bili delavci samo živali; ravnati s kom kot z živaljo
// bitje, katerega življenje in ravnanje določajo telesne potrebe, nagoni: človek je včasih žival / v ljudeh je veliko živali imajo veliko lastnosti, značilnih za živali / moški so včasih pohotne živali / kot psovka ti žival nesramna
4. ekspr. surov, hudoben človek, zlasti moški: užalili so ga in ta žival jih je hotela kar postreliti / kot psovka o ti žival, kar na cesti si jih pustil
5. ekspr. zelo delaven, potrpežljiv človek, zlasti ženska: ta žival se bo še pretegnila / uboga žival, kako se trudiš
6. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je mlada in prijazna žival / on je pomembna žival ima pomemben položaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

živína -e ž (í)
1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav živine; trgovina z živino; živina in ovce; dela, gara, trudi se kot (črna) živina zelo, hudo; pije kot živina zelo, veliko; ravnati s kom kot z živino zelo surovo / klavna, mlečna, plemenska živina; pašna, vprežna živina; rogata živina govedo; tovorna živina konji, mule, osli / goveja živina / ekspr. te rastlinske uši so domača živina mravelj
● šalj. ščetinasta živina prašiči
2. nizko nasilen, surov človek: ta živina jo je pretepel / kot psovka ti prekleta živina, pusti ga
3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: spoznal je vse živine te ustanove; biti pomembna, velika, vplivna živina / ministrska, politična živina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

živína -e ž, skup. (í) skidati ~i; člov., slabš. |nasilen, surov človek|; poud. |človek s pomembnim položajem|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

živina ► žėˈviːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

živínče -ta s (í)
1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo / vprežno živinče
// ed., zastar. manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče
2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče
3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo
4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče
5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

živínski -a -o prid. (ī)
nanašajoč se na živino: živinski iztrebki; živinske bolezni / živinski sejem / živinska krma; živinsko napajališče / živinski vagon / živinska sol sol, s katero se dopolnjuje krmljenje
● star. živinski zdravnik veterinar
♦ vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi
// ekspr. zelo velik, močen: živinska potrpežljivost / živinsko trpljenje zelo veliko, hudo
// ekspr. zelo nasilen, surov: živinsko ravnanje

živínsko

prisl.:

živinsko razgrajati

živinsko pijan človek

po živinsko delati s kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

živinski ► žėˈviːnskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

življênje Frazemi s sestavino življênje:
bíti na prágu življênja, bòj na življênje in smŕt, bojeváti se na življênje in smŕt, boríti se na življênje in smŕt, dragó prodáti svôje življênje, ígra z življênjem, igránje z življênjem, igráti na življênje in smŕt, igráti se z življênjem, igráti se z življênji, kóckanje z življênjem, kóckati z življênjem, kóckati z življênji, na prágu življênja, na življênje in smŕt, níhati med življênjem in smŕtjo, plačáti kàj z življênjem, poslávljati se od življênja, poslovíti se od življênja, postáviti življênje na kócko, postávljati življênje na kócko, prebíjati se skozi življênje, spopádati se na življênje in smŕt, užívati življênje z velíko žlíco, v cvétu življênja, viséti med življênjem in smŕtjo, vzéti kómu življênje, vzéti si življênje, življênje iz dnéva v dán, življênje iz kóvčka, življênje iz rôk v ústa, življênje kóga je na nítki, življênje kóga visí na lásu, življênje kóga visí na nítki, življênje na korúzi, življênje na lúni, življênje na túj račún, življênje na velíki nôgi, življênje ob krúhu in vôdi, življênje od dánes do jútri, življênje v sénci smŕti, življênje v slonokoščénem stôlpu, življênje za rešêtkami

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

živodêr in živodér -a m (ȇ; ẹ̑) zastar.
1. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: psa je odpeljal živoder
2. brezobziren, surov človek: ne bodi tak živoder

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.