cajg1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dèpluir -a m velika sveča, svečnik: je pa bio ſzkriti gorécſi depluir KM 1796, 48
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dvórámen -mna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki ima dva kraka, roglja: dvoramni svečnik
♦ arhit. dvoramne stopnice stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dvórámen -mna -o (ọ̑ȃ)dvórámni -a -o (ọ̑ȃ) ~ svečnikdvórámnost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ênorámen -mna -o prid. (ē-ȃ) ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik
♦ arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ênorámen -mna -o (é/ȇȃ)ênorámni -a -o (é/ȇȃ) ~ svečnikênorámnost -i ž, pojm. (é/ȇȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kandeláber -bra m (á) 1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu;
železni kandelaber / plinski kandelaber // pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber 2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami;
alabastrov, zlat kandelaber
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kandeláber -bra m (á) ~i v drevoredu; neknj. pog. (električni) drog; star. svečnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kandeláber -bra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lajhter m svečnik:
de bi on kakor ena gorezha ſvejzha resfetil to temno pamet teh ludy, sa laihter tož. ed. je bil isvolil Chrish (III, 261) ǀ Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik, temuzh na Laihter tož. ed., de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) ǀ ga je bil poſtavil na laihter tož. ed. taiſte Cerkvi (III, 556) ← nem. Leuchter ‛svečnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lajhter ► ˈlaːi̯xter -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lít -a -o (ȋ)líti -a -o (ȋ) ~ svečnik; ~o železo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
líti líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í) 1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije;
deževnica lije s strehe;
potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line 2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba;
oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo 3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad;
ubrana melodija lije iz sobe;
iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo // ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice;
po vseh potih so lili begunci v mesto;
nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti 5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije;
lilo je v curkih;
lije kakor iz škafa, vedra;
lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma 6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove 7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenellijóč -a -e:
lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda
lít -a -o:
liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
♦ grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lójevka -e ž (ọ̑) lojena sveča: vtakniti lojevko v svečnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
menóra -e ž (ọ̑) |judovski svečnik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
minarẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
orumenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel orumenèl in orumenél -éla -o:
orumenele liste rastlinam sproti odstranjujemo; svečnik s staro, orumenelo svečo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pásti1 pádem
dov.1.
zaradi izgube ravnotežja priti iz pokončnega ali višjega položaja na tla, zlasti v ležeči položajSINONIMI:
ekspr. butniti,
ekspr. čikniti,
ekspr. čofiti,
ekspr. čofniti,
ekspr. čofotniti,
pog. flikniti,
ekspr. lopniti,
ekspr. omahniti,
zastar. opasti1,
pog. pogrniti,
star. spasti1,
ekspr. strmoglaviti,
ekspr. štrbunkniti,
ekspr. telebiti,
ekspr. telebniti,
ekspr. tleskniti,
ekspr. treskniti,
ekspr. tresniti,
ekspr. treščiti,
nar. trešniti,
ekspr. zleteti,
ekspr. zložiti se 2.
na kaj pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago 3.
šol. biti neuspešen pri opravljanju izpitaSINONIMI:
šol.,
žarg. cepniti,
šol.,
žarg. čikniti,
šol.,
žarg. čofniti,
šol.,
žarg. flikniti,
šol.,
žarg. frčati,
šol.,
žarg. lopniti,
pog. pogrniti,
šol.,
žarg. zleteti GLEJ ŠE SINONIM: napasti1,
napasti1,
pripasti,
vdati se,
zaostati,
zmanjšati se,
znajti seGLEJ ŠE: zvrniti se,
zvrniti se,
zrušiti se,
zameriti se,
prekiniti,
ponižati se,
poklekniti,
omedleti,
omedleti,
omedleti,
omedleti,
omedleti,
obupati,
objeti,
nasesti,
jemati,
aretiran,
priti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
pokápan -a -o; bolj ~ (ȃ) z/s čim z voskom ~ svečnikpokápanost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
posrebríti -ím dov., posrébril (ī í) prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico // ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveliposrebrèn -êna -o:
posrebren svečnik; notranje stene posode so posrebrene; od mesečine posrebreni vrhovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
posvẹ̑čnjak, m. = svečnik, der Leuchter, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
posvèčnjek -a m svečnik: Poſzvecsnyek Gyértyatartó KM 1790, 93(a); Ár je ſator naprávleni, vſteroga prvom táli je bio poſzvecsnyek KŠ 1771, 684; Niſcse pa ſzvejcso ne ſzkrije, nego vu poſzvecsnyek jo polo'zi KŠ 1771, 193; ſzkázala ſze je edna rouka pred poſzvecsnyekom KM 1796, 80; vküpnamecse poszvecsnyeke KOJ 1914, 122; Prepovidávanye od Kriſztuſovoga med ſzedem poſzvecsnye-kmi hodécsega videjnya KŠ 1771, 767
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ráma -e stil. -é ž (á) 1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli;
dvigniti, povesiti rame;
preložiti tovor z rame na ramo;
naslonil je puško k rami in ustrelil;
obesiti puško čez ramo, na ramo;
bil je ranjen v ramo;
desna, leva rama;
ima široke rame / čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; ekspr. od strahu je stisnil glavo med rame; star. stala sta si ramo ob rami z ramo ob rami / pri izražanju a) žalosti, zadrege: povesiti rame b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: majati, skomigniti, zmigniti z ramami;
pren., ekspr. vzeti križ na svoje rame // del oblačila, ki pokriva ta del trupa: podložiti ramo / podaljšati, skrajšati rame; všitki na ramah / obleka je v ramah preozka 2. krak1,
ročica: rama žerjava;
svečnik s tremi ramami
● ekspr. nihče mu ne sega do rame po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. dvigniti koga na rame izraziti s tem navdušenje, veselje navadno zaradi uspeha, zmage; ekspr. pasti komu na rame postati breme koga; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost na svoje rame nase; ekspr., elipt. zdaj pa noge na rame treba je začeti hitro hoditi, teči; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovni literaturi ji je enakovredno; publ. bojevala sta se z ramo ob rami skupaj, složno
♦ alp. rama ravna zareza v grebenu, kjer se njegov nagib zmanjša; arhit. stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo; voj. na (desno) ramo izraža povelje za namestitev strelnega orožja na desno ramo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ročáj -a m (ȃ) 1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj;
bakeliten, kovinski, lesen ročaj;
ročaj lonca, skodelice;
ročaj noža;
ročaj pri kovčku, torbici;
svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja / zabosti nož v kaj do ročaja 2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / brv brez ročajev držajev
● udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke
♦ šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
rǫ́čast, adj. armig, Cig., Jan.; ročasti svečnik, der Armleuchter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sedmerorámen -mna -o prid. (ȃ) ki ima sedem krakov, rogljev: sedmeroramni svečnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sedmerorámen -mna -o (ȃ)sedmerorámni -a -o (ȃ) ~ svečniksedmerorámnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
starinárnica -e ž (ȃ) trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: odnesti svečnik v starinarnico;
izložbe starinarnic / kupiti knjigo v starinarnici antikvariatu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
starinárnica -e
ž trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
stavnica [stȃvnica]
samostalnik ženskega spolasvečnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
stolpíčast -a -o prid. (í) 1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik;
izrezljano stolpičasto stojalo 2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
svẹ́ča -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
svéčnik -a m (ẹ̑) držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik;
bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljem
♦ bot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti; jesenski svišč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
svéčnik -a m (ẹ̑) srebrni ~; dvoramni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
svéčnik -a
m držalo, stojalo za sveče
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
svẹ̑čnik, m. 1) der Leuchter; ročni s., der Handleuchter, Cig., Jan.; viseč s., der Hängeleuchter, Jan.; obzidni s., der Wandleuchter, Jan.; — 2) der Lichtspanhalter, der Spanleuchter, Cig., Dol., Št.; — 3) der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
svečnik [svẹ̑čnik]
samostalnik moškega spolasvečnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
svejčnek gl. svečnik ♦ P: 3 (DB 1578, DPr 1580, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
svẹ̑tnik 1., m. = svečnik, svetnjak 2), der Leuchter, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
svišč gl.
lecijan, svečnik
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
šíriti -im nedov. (ī ȋ) 1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto;
širiti odprtino;
pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko // delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice 3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje;
mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje 4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti (revolucionarne) ideje;
širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil 5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj;
svečnik je širil medlo svetlobo šíriti se
1. pojavljati se, nastopati
a) na vedno večji površini: še vedno je lilo in povodenj se je širila; požar se je hitro širil / svetloba se širi v ravni črti / iz pekarne se je širil vonj po svežem kruhu
b) v vedno večjem številu: z iznajdbo tiska so se knjige hitro širile
c) pri vedno večjem številu osebkov: bolezen se je širila hitro, po vsej deželi / o njem se širijo različne govorice
2. navadno s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: okoli poslopja se širi park; dvorišče se širi od hiše do ceste; nad pokrajino se širi jasno nebo
● knjiž., ekspr. srce se mu je širilo od sreče zelo je bil srečen
širèč -éča -e:
cvet se je odprl, šireč okoli sebe prijeten vonj; nad dolino šireča se megla
šírjen -a -o:
glasilo društva je bilo širjeno ilegalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
šíriti -im
nedov.1.
kaj delati kaj (bolj) široko; delati, povzročati, da je kaj videti širše 2.
kaj delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega 3.
kaj delati, povzročati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudiSINONIMI:
razširjati,
slabš. bobnati,
star. glasiti,
redk. kolportirati,
ekspr. nositi,
star. oglašati,
star. oglaševati,
zastar. oznanovati,
knj.izroč. oznanjati,
knj.izroč. oznanjevati,
knj.izroč. propovedovati,
ekspr. razglašati,
ekspr. razglaševati,
knj.izroč. razsevati1,
redk. razširjevati,
ekspr. sejati1,
slabš. trobiti,
ekspr. trositi 4.
kaj delati, povzročati, da postaja kaj nematerialnega večje glede na obseg, vsebino 5.
kaj biti izvor tega, kar prehaja v okolico
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
štȍk štóka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
telébniti in telêbniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. ekspr. stežka, nerodno pasti: spotaknil se je in telebnil na tla;
telebniti vznak;
telebnil je, kakor je bil dolg in širok;
telebnil je kot snop v travo / zviška je telebnil v naslanjač / telebnil je v prepad padel2. preh., star. z veliko silo udariti: z gorjačo ga je telebnil po glavi / z vso močjo telebne svečnik proti njemu vrže, zažene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trikótnik Frazemi s sestavino trikótnik:
ljubézenski trikótnik
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trírámen -mna -o prid. (ȋ-ȃ) ki ima tri krake, roglje: triramni svečnik
♦ arhit. triramne stopnice stopnice z dvema podestoma med etažama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trírámen -mna -o (ȋȃ)trírámni -a -o (ȋȃ) ~ svečnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trírôgeljn in trírógeljn -a -o [trirogəljn] prid. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑) ki ima tri roglje: trirogeljni svečnik / trirogeljno pokrivalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trírôgeljn -a -o in trírógeljn -a -o [gə] (ȋȏ; ȋọ̑)trírôgeljni -a -o in trírógeljni -a -o [gə] (ȋȏ; ȋọ̑) ~ svečnik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
trórámen -mna -o prid. (ọ̑-ȃ) triramen: troramni svečnik / troramne stopnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
utrinjáč -a m (á) priprava za prirezovanje zoglenelega dela stenja pri goreči sveči, petrolejki: ob svečnik je položil utrinjač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vréči vŕžem
dov.1.
kaj s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mestoSINONIMI:
zalučati,
knj.izroč. buhniti,
ekspr. bušiti,
ekspr. buškniti,
ekspr. butniti,
star. lopiti,
ekspr. pognati,
star. telebiti,
star. telebniti,
ekspr. treskniti,
ekspr. tresniti,
ekspr. treščiti,
ekspr. zabrisati,
ekspr. zabrusiti,
star. zadegati,
star. zadreviti,
sleng. zaflosati,
star. zakaditi,
knj.izroč. zalučiti,
star. zapahniti,
pog. zapoditi,
nar. zariniti,
ekspr. zatreskati,
ekspr. zatresniti,
ekspr. zatreščiti 2.
koga s silo spraviti koga na tla, v ležeči položajSINONIMI:
knj.izroč. butiti,
ekspr. butniti,
star. obaliti,
ekspr. podreti,
ekspr. položiti,
knj.izroč. povaliti,
ekspr. prevrniti,
ekspr. tresniti,
ekspr. treščiti,
ekspr. zbiti,
ekspr. zložiti,
ekspr. zrušiti
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: vreči na izpitu kogaGLEJ ŠE SINONIM: izključiti,
nanesti,
napoditi,
položiti,
položiti,
roditiGLEJ ŠE: izbruhati,
izzvati,
napisati,
obupati,
očitati2,
odpustiti,
oklicati,
oklicati,
pogledati,
pojesti,
pozvati,
preklicati,
razorožiti se,
razstreliti,
sleči se,
vznemiriti,
zapreti,
zapreti,
zvrniti,
zvrniti,
zavreči
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
WirkkalovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Wirkkalova Wirkkalovo pridevnikIZGOVOR: [vírkalou̯], ženski spol [vírkalova], srednji spol [vírkalovo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zaslòn -ôna m (ȍ ó) 1. priprava zaa) zaslanjanje, zakrivanje: postaviti zaslon;
preobleči se za zaslonom;
pregraditi prostor z zaslonom;
premakljiv, večdelen zaslon / lovec se skrije za zaslon iz vej / železni zaslon pri kmečki peči pokrovb) zaslanjanje, zaščito: zaslon proti svetlobi, toploti / zaščitni zaslon / svečnik z zaslonom senčnikom / gozdovi so zaslon proti vetrovom 2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej; koč: zapustiti zaslon;
skriti se v zaslonu 3. ploskev, na kateri naredi sliko svetlobni, elektronski curek: projicirati diapozitive, fotografije na zaslon / projekcijski zaslon / naprava kaže na zaslonu podatke; elektronka z zaslonom / radarski, televizijski zaslon / zaslon na dotik pri katerem se ukazi podajajo neposredno z dotikom zaslona// del naprave s tako ploskvijo: napeti zaslon / stopiti pred rentgenski zaslon; razbiti zaslon televizijskega sprejemnika 4. publ., v zvezi mali zaslon televizija: nastopiti na malem zaslonu / tekmo si lahko ogledate na malih zaslonih
♦ elektr. zaslon priprava, s katero se zavaruje električni sistem pred vplivi zunanjih polj; elektroluminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo, ki reagira na električni tok ali napetost; luminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo; slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; zaslon s tekočimi kristali priprava z anizotropno snovjo in sistemom elektrod, s katerimi se oblikujejo znaki, ko se pod vplivom električnega polja spremenijo svetlobne lastnosti anizotropne snovi; fot. protisončni zaslon nastavek na obodu objektiva za preprečevanje vpada stranske svetlobe na objektiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. ropotajoč se hitro premakniti: vlak je zropotal proti predoru, po progi;
voz je zropotal čez lesene mostnice / svečnik je zropotal na tla ropotajoč padel; odkrušeno kamenje je zropotalo po skalah
● ekspr. vse bo zropotalo na kup se podrlo, propadlo; ekspr. zdaj pa na delo, je zropotal glasno rekel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.