cajg1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dèpluir -a m velika sveča, svečnik: je pa bio ſzkriti gorécſi depluir KM 1796, 48

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dvórámen -mna -o prid. (ọ̑-ȃ)
ki ima dva kraka, roglja: dvoramni svečnik
 
arhit. dvoramne stopnice stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dvórámen -mna -o (ọ̑ȃ)
dvórámni -a -o (ọ̑ȃ) ~ svečnik
dvórámnost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ênorámen -mna -o prid. (ē-ȃ)
ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik
 
arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ênorámen -mna -o (é/ȇȃ)
ênorámni -a -o (é/ȇȃ) ~ svečnik
ênorámnost -i ž, pojm. (é/ȇȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kandeláber -bra m (á)
1. drog, stojalo, na katerem je ulična svetilka: kandelabri v drevoredu; železni kandelaber / plinski kandelaber
// pog. (električni) drog: nasloniti se na kandelaber
2. star. svečnik: kandelaber s tremi svečami; alabastrov, zlat kandelaber

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kandeláber -bra m (á) ~i v drevoredu; neknj. pog. (električni) drog; star. svečnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kandeláber -bra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lajhter m svečnik: de bi on kakor ena gorezha ſvejzha resfetil to temno pamet teh ludy, sa laihter tož. ed. je bil isvolil Chrish (III, 261) ǀ Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik, temuzh na Laihter tož. ed., de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) ǀ ga je bil poſtavil na laihter tož. ed. taiſte Cerkvi (III, 556) ← nem. Leuchter ‛svečnik’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lajhterˈlaːi̯xter -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lít -a -o (ȋ)
líti -a -o (ȋ) ~ svečnik; ~o železo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

líti líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í)
1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije; deževnica lije s strehe; potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti
// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu
// knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line
2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba; oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo
3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad; ubrana melodija lije iz sobe; iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo
// ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh
4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice; po vseh potih so lili begunci v mesto; nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti
5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije; lilo je v curkih; lije kakor iz škafa, vedra; lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma
6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove
7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● 
ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lójevka -e ž (ọ̑)
lojena sveča: vtakniti lojevko v svečnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

menóra -e ž (ọ̑) |judovski svečnik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

minarẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

orumenéti -ím dov. (ẹ́ í)
postati rumen: drevje je že orumenelo / ekspr. v teh letih je ostarel in orumenel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pásti1 pádem dov.
1.
zaradi izgube ravnotežja priti iz pokončnega ali višjega položaja na tla, zlasti v ležeči položaj
SINONIMI:
ekspr. butniti, ekspr. čikniti, ekspr. čofiti, ekspr. čofniti, ekspr. čofotniti, pog. flikniti, ekspr. lopniti, ekspr. omahniti, zastar. opasti1, pog. pogrniti, star. spasti1, ekspr. strmoglaviti, ekspr. štrbunkniti, ekspr. telebiti, ekspr. telebniti, ekspr. tleskniti, ekspr. treskniti, ekspr. tresniti, ekspr. treščiti, nar. trešniti, ekspr. zleteti, ekspr. zložiti se
2.
na kaj pri premikanju po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže udariti, priti z določenim delom na podlago
SINONIMI:
3.
šol. biti neuspešen pri opravljanju izpita
SINONIMI:
šol., žarg. cepniti, šol., žarg. čikniti, šol., žarg. čofniti, šol., žarg. flikniti, šol., žarg. frčati, šol., žarg. lopniti, pog. pogrniti, šol., žarg. zleteti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

pokápan -a -o; bolj ~ (ȃ) z/s čim z voskom ~ svečnik
pokápanost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

posrebríti -ím dov., posrébril (ī í)
prekriti s tanko plastjo srebra: posrebriti kovinsko ploščo, verižico
// ekspr. narediti kaj po barvi podobno srebru: čez noč je slana posrebrila dolino; lunini žarki posrebrijo reko; lasje so se mu že posrebrili so mu posiveli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

posvẹ̑čnjak, m. = svečnik, der Leuchter, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

posvèčnjek -a m svečnik: Poſzvecsnyek Gyértyatartó KM 1790, 93(a); Ár je ſator naprávleni, vſteroga prvom táli je bio poſzvecsnyek KŠ 1771, 684; Niſcse pa ſzvejcso ne ſzkrije, nego vu poſzvecsnyek jo polo'zi KŠ 1771, 193; ſzkázala ſze je edna rouka pred poſzvecsnyekom KM 1796, 80; vküpnamecse poszvecsnyeke KOJ 1914, 122; Prepovidávanye od Kriſztuſovoga med ſzedem poſzvecsnye-kmi hodécsega videjnya KŠ 1771, 767

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ráma -e stil. ž (á)
1. stranski zgornji del trupa nad prsnim košem, kjer se začne roka: rama ga boli; dvigniti, povesiti rame; preložiti tovor z rame na ramo; naslonil je puško k rami in ustrelil; obesiti puško čez ramo, na ramo; bil je ranjen v ramo; desna, leva rama; ima široke rame / čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; ekspr. od strahu je stisnil glavo med rame; star. stala sta si ramo ob rami z ramo ob rami / pri izražanju
a) žalosti, zadrege: povesiti rame
b) nevednosti, nezanimanja, dvoma: majati, skomigniti, zmigniti z ramami; pren., ekspr. vzeti križ na svoje rame
// del oblačila, ki pokriva ta del trupa: podložiti ramo / podaljšati, skrajšati rame; všitki na ramah / obleka je v ramah preozka
2. krak1, ročica: rama žerjava; svečnik s tremi ramami
● 
ekspr. nihče mu ne sega do rame po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; star. tako govori, da ni ne za na ramo ne za na voz nesmiselno, neumno; ekspr. dvigniti koga na rame izraziti s tem navdušenje, veselje navadno zaradi uspeha, zmage; ekspr. pasti komu na rame postati breme koga; ekspr. prevzeti krivdo, odgovornost na svoje rame nase; ekspr., elipt. zdaj pa noge na rame treba je začeti hitro hoditi, teči; ekspr. vsa skrb leži na mojih ramah za vse moram skrbeti jaz; ekspr. naše slovstvo stoji ob rami svetovni literaturi ji je enakovredno; publ. bojevala sta se z ramo ob rami skupaj, složno
♦ 
alp. rama ravna zareza v grebenu, kjer se njegov nagib zmanjša; arhit. stopniščna rama stopnice, ki povezujejo etažo s podestom ali s kako drugo etažo; voj. na (desno) ramo izraža povelje za namestitev strelnega orožja na desno ramo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ročáj -a m (ȃ)
1. del priprave, zlasti posode, namenjen za držanje z rokami: prijeti za ročaj; bakeliten, kovinski, lesen ročaj; ročaj lonca, skodelice; ročaj noža; ročaj pri kovčku, torbici; svečnik z ročajem / lopata se je snela z ročaja držaja / zabosti nož v kaj do ročaja
2. manjša priprava za držanje, oprijemanje: potniki so se držali za ročaje / brv brez ročajev držajev
 
udoben naslanjač z ročaji z naslonjalom za roke
 
šport. konj z ročaji telovadno orodje z ročaji za gimnastične vaje, preskoke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rǫ́čast, adj. armig, Cig., Jan.; ročasti svečnik, der Armleuchter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sedmerorámen -mna -o prid. (ȃ)
ki ima sedem krakov, rogljev: sedmeroramni svečnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sedmerorámen -mna -o (ȃ)
sedmerorámni -a -o (ȃ) ~ svečnik
sedmerorámnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

starinárnica -e ž (ȃ)
trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: odnesti svečnik v starinarnico; izložbe starinarnic / kupiti knjigo v starinarnici antikvariatu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

starinárnica -e ž
trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednostipojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: antikvariat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

stavnica [stȃvnica] samostalnik ženskega spola

svečnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stolpíčast -a -o prid. (í)
1. podoben stolpiču: na mizi je stal stolpičast svečnik; izrezljano stolpičasto stojalo
2. ki ima stolpiče: spomenik v obliki stolpičastega gradu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svẹ́ča -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svéčnik -a m (ẹ̑)
držalo, stojalo za sveče: dati svečo v svečnik; bakren, srebrn svečnik / dvoramni z dvema krakoma, rogljema, enoramni svečnik z enim krakom, rogljem
♦ 
bot. gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti; jesenski svišč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svéčnik -a m (ẹ̑) srebrni ~; dvoramni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svéčnik -a m
držalo, stojalo za svečepojmovnik
SINONIMI:
star. kandelaber
GLEJ ŠE: stojalo, svišč2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

svẹ̑čnik, m. 1) der Leuchter; ročni s., der Handleuchter, Cig., Jan.; viseč s., der Hängeleuchter, Jan.; obzidni s., der Wandleuchter, Jan.; — 2) der Lichtspanhalter, der Spanleuchter, Cig., Dol., Št.; — 3) der Rohrkolben (typha latifolia), Ip.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svečnik [svẹ̑čnik] samostalnik moškega spola

svečnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svejčnek gl. svečnik ♦ P: 3 (DB 1578, DPr 1580, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svẹ̑tnik 1., m. = svečnik, svetnjak 2), der Leuchter, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svišč gl. lecijan, svečnik

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šíriti -im nedov. (ī ȋ)
1. delati kaj (bolj) široko: širiti cesto; širiti odprtino; pri slabi svetlobi se zenica širi / prsni koš širijo in ožijo medrebrne mišice / širiti obleko
// delati, povzročati, da je kaj videti širše: svetle obleke širijo postavo; modri barvni odtenki širijo prostor
2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: širila je roke, da bi objela otroka / širiti nosnice
3. delati, da pride kaj na večjo površino: širiti naselje; mesto se širi proti jugu / širiti preizkušene vrste krompirja / stara kultura je širila svoj vpliv na sosednje ozemlje
4. delati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: širiti (revolucionarne) ideje; širili so laži in obrekovanja / bral je ilegalne časopise in jih širil
5. delati, povzročati, da postaja kaj večje glede na obseg, količino: širiti dnevni red seje / podjetje širi svojo dejavnost / širiti krog sodelavcev / širiti svoje znanje; širiti si obzorje
6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: cvetje širi prijeten vonj; svečnik je širil medlo svetlobo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šíriti -im nedov.
1.
kaj delati kaj (bolj) široko; delati, povzročati, da je kaj videti širše
SINONIMI:
2.
kaj delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega
SINONIMI:
razširjati, ekspr. krečiti, ekspr. razprostirati, knj.izroč. sprostirati
3.
kaj delati, povzročati, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi
SINONIMI:
razširjati, slabš. bobnati, star. glasiti, redk. kolportirati, ekspr. nositi, star. oglašati, star. oglaševati, zastar. oznanovati, knj.izroč. oznanjati, knj.izroč. oznanjevati, knj.izroč. propovedovati, ekspr. razglašati, ekspr. razglaševati, knj.izroč. razsevati1, redk. razširjevati, ekspr. sejati1, slabš. trobiti, ekspr. trositi
4.
kaj delati, povzročati, da postaja kaj nematerialnega večje glede na obseg, vsebino
SINONIMI:
5.
kaj biti izvor tega, kar prehaja v okolico
SINONIMI:
razširjati, knj.izroč. izdihavati, knj.izroč. izdihovati, knj.izroč. izdišavati, knj.izroč. oddajati, ekspr. razsipati, ekspr. razsipavati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

štȍk štóka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

telébniti in telêbniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ)
1. ekspr. stežka, nerodno pasti: spotaknil se je in telebnil na tla; telebniti vznak; telebnil je, kakor je bil dolg in širok; telebnil je kot snop v travo / zviška je telebnil v naslanjač / telebnil je v prepad padel
2. preh., star. z veliko silo udariti: z gorjačo ga je telebnil po glavi / z vso močjo telebne svečnik proti njemu vrže, zažene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trikótnik Frazemi s sestavino trikótnik:
ljubézenski trikótnik

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trírámen -mna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki ima tri krake, roglje: triramni svečnik
 
arhit. triramne stopnice stopnice z dvema podestoma med etažama

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trírámen -mna -o (ȋȃ)
trírámni -a -o (ȋȃ) ~ svečnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trírôgeljn in trírógeljn -a -o [trirogəljnprid. (ȋ-ȏ; ȋ-ọ̑)
ki ima tri roglje: trirogeljni svečnik / trirogeljno pokrivalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trírôgeljn -a -o in trírógeljn -a -o [gə] (ȋȏ; ȋọ̑)
trírôgeljni -a -o in trírógeljni -a -o [gə] (ȋȏ; ȋọ̑) ~ svečnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trórámen -mna -o prid. (ọ̑-ȃ)
triramen: troramni svečnik / troramne stopnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

utrinjáč -a m (á)
priprava za prirezovanje zoglenelega dela stenja pri goreči sveči, petrolejki: ob svečnik je položil utrinjač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vréči vŕžem dov.
1.
kaj s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto
SINONIMI:
zalučati, knj.izroč. buhniti, ekspr. bušiti, ekspr. buškniti, ekspr. butniti, star. lopiti, ekspr. pognati, star. telebiti, star. telebniti, ekspr. treskniti, ekspr. tresniti, ekspr. treščiti, ekspr. zabrisati, ekspr. zabrusiti, star. zadegati, star. zadreviti, sleng. zaflosati, star. zakaditi, knj.izroč. zalučiti, star. zapahniti, pog. zapoditi, nar. zariniti, ekspr. zatreskati, ekspr. zatresniti, ekspr. zatreščiti
2.
koga s silo spraviti koga na tla, v ležeči položaj
SINONIMI:
knj.izroč. butiti, ekspr. butniti, star. obaliti, ekspr. podreti, ekspr. položiti, knj.izroč. povaliti, ekspr. prevrniti, ekspr. tresniti, ekspr. treščiti, ekspr. zbiti, ekspr. zložiti, ekspr. zrušiti
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik vreči na izpitu koga

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024

Wirkkalov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Wirkkalova Wirkkalovo pridevnik
IZGOVOR: [vírkalou̯], ženski spol [vírkalova], srednji spol [vírkalovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zaslòn -ôna m (ȍ ó)
1. priprava za
a) zaslanjanje, zakrivanje: postaviti zaslon; preobleči se za zaslonom; pregraditi prostor z zaslonom; premakljiv, večdelen zaslon / lovec se skrije za zaslon iz vej / železni zaslon pri kmečki peči pokrov
b) zaslanjanje, zaščito: zaslon proti svetlobi, toploti / zaščitni zaslon / svečnik z zaslonom senčnikom / gozdovi so zaslon proti vetrovom
2. lov. skrivališče za lovca na tleh, narejeno iz vej; koč: zapustiti zaslon; skriti se v zaslonu
3. ploskev, na kateri naredi sliko svetlobni, elektronski curek: projicirati diapozitive, fotografije na zaslon / projekcijski zaslon / naprava kaže na zaslonu podatke; elektronka z zaslonom / radarski, televizijski zaslon / zaslon na dotik pri katerem se ukazi podajajo neposredno z dotikom zaslona
// del naprave s tako ploskvijo: napeti zaslon / stopiti pred rentgenski zaslon; razbiti zaslon televizijskega sprejemnika
4. publ., v zvezi mali zaslon televizija: nastopiti na malem zaslonu / tekmo si lahko ogledate na malih zaslonih
♦ 
elektr. zaslon priprava, s katero se zavaruje električni sistem pred vplivi zunanjih polj; elektroluminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo, ki reagira na električni tok ali napetost; luminiscenčni zaslon prevlečen z luminiscenčno snovjo; slikovni zaslon zaslon Braunove elektronke, na katerem povzroča elektronski žarek vidno sliko; zaslon s tekočimi kristali priprava z anizotropno snovjo in sistemom elektrod, s katerimi se oblikujejo znaki, ko se pod vplivom električnega polja spremenijo svetlobne lastnosti anizotropne snovi; fot. protisončni zaslon nastavek na obodu objektiva za preprečevanje vpada stranske svetlobe na objektiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
ekspr. ropotajoč se hitro premakniti: vlak je zropotal proti predoru, po progi; voz je zropotal čez lesene mostnice / svečnik je zropotal na tla ropotajoč padel; odkrušeno kamenje je zropotalo po skalah
● 
ekspr. vse bo zropotalo na kup se podrlo, propadlo; ekspr. zdaj pa na delo, je zropotal glasno rekel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Število zadetkov: 55