Tiskanje

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

bréstovolístni bréstovolístna bréstovolístno pridevnik [bréstovolístni]
STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad
ETIMOLOGIJA: iz brestov list

brìn brína samostalnik moškega spola [brìn]

1.

zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin

1.1.

STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]

1.

odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži

2.

pihati tako, da se čuti hud, močen mraz

FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]

1.

užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

1.1.

;

primerjaj lat.

Cucurbita pepo

2.

manjša buča

3.

priprava ali njen del trebušaste oblike

4.

ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava

4.1.

ljubkovalno

;

SINONIMI:

ljubkovalno žabica

FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1.

ki je del buče 1.

2.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl]

1.

morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...

cvetíca cvetíce samostalnik ženskega spola [cvetíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetlica, cvetnica, ekspresivno cvetka

2.

aroma vina, ki spominja zlasti na cvetje, sadje

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža]

1.

užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen

1.1.

;

SINONIMI:

divji česen

ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...

depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]

1.

duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud

2.

slabo duševno počutje, razpoloženje

3.

iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine

4.

iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi

5.

iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...

droží droží množinski samostalnik ženskega spola [droží]

1.

nadomestek za kvas, navadno iz ržene moke in vode, ki nastaja ob počasni fermentaciji zmesi

2.

usedlina, ki po koncu vrenja ostane v vinu

ETIMOLOGIJA: = stcslov. droždьję, nar. hrv. drȏžđe, rus. dróžži, češ. droždí < pslov. *drožd'i, *drožd'ьje iz ↑drozga

ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja]

1.

rastlina z višjim steblom, cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta; primerjaj lat. Echinacea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik

2.

zdravilna rastlina z višjim steblom, vijolično rdečimi cvetovi v koških in bodičastim osrednjim delom cveta ali del te rastline; primerjaj lat. Echinacea purpurea; SINONIMI: ameriški slamnik, slamnik, škrlatna ehinaceja, iz botanike škrlatni ameriški slamnik

2.1.

;

SINONIMI:

ameriški slamnik

STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

1.

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

1.1.

1.2.

2.

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

3.

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

4.

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]

1.

vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala

2.

vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju

3.

ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...

izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]

1.

povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa

2.

v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini

3.

ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več

4.

v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več

5.

ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa

6.

v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja

FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]

1.

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur

1.1.

1.2.

STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír]

1.

odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja

1.1.

;

SINONIMI:

klistiranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ - več ...

kornét kornéta samostalnik moškega spola [kornét]

1.

posodica za sladoled v obliki obrnjenega stožca, navadno iz vaflja

1.1.

2.

kar ima stožčasto obliko

3.

manjše trobenti podobno glasbilo

ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu prevzeto iz it. cornetto, prvotneje ‛majhen rog, rogljič’, iz corno ‛rog’, v drugem pomenu prevzeto iz frc. cornet ‛majhen rog (trobilo)’, iz corne ‛rog’, oboje < lat. cornū ‛rog’ - več ...

krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]

1.

priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

kúnčji kúnčja kúnčje pridevnik [kúnčji]

1.

ki je v zvezi s kunci 1. ali gojenjem kuncev 1.

ETIMOLOGIJA: ↑kunec

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran

1.1.

;

SINONIMI:

nalakiran, manj formalno polakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑lakirati

liméta liméte samostalnik ženskega spola [liméta]

1.

sadno drevo z limoni podobnimi zelenimi plodovi; primerjaj lat. Citrus × aurantifolia

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. limetta, prvotno manjšalnica od lima, prevzeto prek špan. iz arab. līmah k ↑limona

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]

1.

navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša

2.

ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

3.

užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus

3.1.

navadno v množini

4.

užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička

STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

melóna melóne samostalnik ženskega spola [melóna]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat. Cucumis melo

1.1.

2.

navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje

3.

manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder

STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona
FRAZEOLOGIJA: velik kot melona
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. melone < lat. mēlō ‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr. mēlopépōn, iz mē̃lon ‛jabolko’ + pépōn ‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...

mišelôvka mišelôvke samostalnik ženskega spola [mišelôu̯ka]

1.

past za miši in druge manjše glodalce; SINONIMI: mišnica

2.

ekspresivno nevaren, težaven, brezizhoden položaj; SINONIMI: ekspresivno mišnica

3.

dogajanje v literarnem ali uprizoritvenem delu, pri katerem se skuša ukaniti enega od likov; SINONIMI: mišnica

4.

ekspresivno žival, ki lovi miši

ETIMOLOGIJA: ↑miš + ↑loviti

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

nalakíran nalakírana nalakírano pridevnik [nalakíran]

na katerega je nanesen lak za nohte; SINONIMI: lakiran, manj formalno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑nalakirati

njàm medmet

1.

posnema zvoke pri hranjenju s čim okusnim

1.1.

2.

ekspresivno izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen

3.

kot samostalnik, ekspresivno okusna, dobra hrana

4.

kot pridevnik, tudi podvojeno, ekspresivno ki je okusen, slasten

5.

kot pridevnik, navadno podvojeno, ekspresivno ki je telesno privlačen

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pri jedenju nastale zvoke, tako kot angl. yum, redkeje nyum, hrv., srb. njàm, ki pri hranjenju otroka izraža pričakovanje grižljaja, primerjaj v tem pomenu tudi sloven. ham, am, ama

njámi medmet

1.

izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja

1.1.

2.

izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen

3.

kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten

4.

kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen

ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy

ocvírkovka ocvírkovke samostalnik ženskega spola [ocvírkovka]

jed iz razvaljanega in zvitega kvašenega testa z nadevom iz ocvirkov, koščkov slanine; SINONIMI: ocvirkovica, neformalno špehovka

ETIMOLOGIJA: ↑ocvirek

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen]

1.

ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

počiščen

ETIMOLOGIJA: ↑očistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

oslàd osláda in oslád osláda samostalnik moškega spola [oslàt osláda] in [oslát osláda]

1.

iz botanike travniška ali močvirska rastlina s pernato deljenimi listi in drobnimi belkastimi cvetovi v razvejanih socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Filipendula

1.1.

STALNE ZVEZE: brestovolistni oslad, močvirski oslad
ETIMOLOGIJA: = hrv. oslad, iz ↑osladiti, zaradi sladkega okusa rastline

oslíčev oslíčeva oslíčevo pridevnik [oslíčeu̯ oslíčeva oslíčevo]

ki je iz mesa osliča 2., vsebuje meso osliča 2. kot hrano, jed

ETIMOLOGIJA: ↑oslič

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pasterizírati pasterizíram nedovršni in dovršni glagol [pasterizírati]

s kratkotrajnim segrevanjem od 60 do 90 °C uničevati mikroorganizme v živilu z namenom zagotavljanja njegove obstojnosti, varne uporabe

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. pasteurisieren) iz frc. pasteuriser, po francoskem biologu in kemiku Louisu Pasteurju (1822–1895), iznajditelju tega postopka - več ...

péhtranov péhtranova péhtranovo pridevnik [péhtranou̯ péhtranova péhtranovo]

ki je del pehtrana

ETIMOLOGIJA: ↑pehtran

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

pláhtica pláhtice samostalnik ženskega spola [pláhtica]

1.

zdravilna rastlina s pahljačastimi vbočenimi listi z nazobčanim robom in drobnimi rumenkasto zelenimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Alchemilla xanthochlora; SINONIMI: planinska resa, iz botanike navadna plahtica

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna plahtica
ETIMOLOGIJA: ↑plahta

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]

1.

steči v manjši količini, navadno počasi

2.

ekspresivno priti, pojaviti se od kod

FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran]

1.

na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran

1.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

lakiran, nalakiran

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen

ETIMOLOGIJA: ↑polakirati

polénovka polénovke samostalnik ženskega spola [polénou̯ka]

1.

posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: bakalar

1.1.

;

primerjaj lat.

Gadus morhua

;

SINONIMI:

trska

ETIMOLOGIJA: ↑poleno - več ...

precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn]

1.

ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi

1.1.

2.

ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti

3.

ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

ETIMOLOGIJA: ↑precediti

repínec repínca samostalnik moškega spola [repínəc]

1.

iz botanike zdravilna rastlina z močnim dlakavim steblom, velikimi srčastimi listi in cvetovi v bodičastih ovojih ali del te rastline; primerjaj lat. Arctium lappa; SINONIMI: iz botanike navadni repinec

1.1.

STALNE ZVEZE: navadni repinec
ETIMOLOGIJA: kot hrv. rȅpinac ‛bodič’, rèpūh, rèpūš ‛repinec, repuh, lapuh’, rus. repéj ‛repinec’, češ. řepík iz pslov. *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’, zaradi oprijemajočih se plodov - več ...

sardéla sardéle samostalnik ženskega spola [sardéla]

1.

majhna morska riba z modrikasto zelenim hrbtom, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Sardina pilchardus; SINONIMI: sardina

1.1.

navadno v množini

FRAZEOLOGIJA: kot sardele v konzervi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardella, iz sarda < lat. sarda, prvotno ‛sardinska (riba)’, iz sardus ‛sardinski’ k lat. imenu otoka Sardinija - več ...

sardón sardóna samostalnik moškega spola [sardón]

1.

sardeli podobna morska riba s tankim modrikastim trupom in zašiljenim gobcem, ki navadno živi v velikih jatah; primerjaj lat. Engraulis encrasicholus; SINONIMI: inčun

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

inčun

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sardone k ↑sardina

sírček sírčka samostalnik moškega spola [sírčək]

1.

navadno ekspresivno sir, zlasti manjši ali v manjšem kosu

1.1.

navadno ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑sir

sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka]

tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute

STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka
ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

skúša skúše samostalnik ženskega spola [skúša]

1.

morska riba s prečnimi progami po hrbtu in majhnimi plavutmi; primerjaj lat. Scomber scombrus

1.1.

2.

iz zoologije riba modrikasto srebrne barve z večjimi očmi, podolgovatim telesom, podaljšano glavo in zobmi; primerjaj lat. Scombri

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. skȗša, nejasnega izvora - več ...

skútni skútna skútno pridevnik [skútni]

ki je iz skute 1. ali vsebuje skuto 1.; SINONIMI: sirni, sirov

ETIMOLOGIJA: ↑skuta

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón]

1.

lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: iz biologije kukmak

1.1.

;

SINONIMI:

kukmak

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]

1.

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika

1.1.

;

SINONIMI:

gomoljika

2.

čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom

STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

topinambúr topinambúrja samostalnik moškega spola [topinambúr]

1.

kulturna rastlina z olesenelimi stebli, rumenimi cvetovi in gomoljasto odebeljenimi korenikami; primerjaj lat. Helianthus tuberosus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Topinambur iz frc. topinambour, po imenu indijanskega (tupijskega) ljudstva Tupinambá v Južni Ameriki

úvala úvale samostalnik ženskega spola [úvala]

1.

iz geografije kraška kotanja nepravilne oblike z neravnim dnom in sklenjenim obodom, dolga do nekaj kilometrov in globoka nekaj deset metrov

2.

manjši morski zaliv, nastal v delno potopljeni kraški kotanji

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. ȕvala ‛dolina z ravnim dnom’ in ‛manjši morski zaliv’ iz uváliti v pomenu ‛vriniti, zavaliti noter’ iz ↑valiti - več ...

vanílija vanílije; in vanílja samostalnik ženskega spola [vanílija]

1.

tropska rastlina vzpenjavka z velikimi, navadno zelenkasto rumenimi listi in cvetovi ter s plodovi v obliki glavic; primerjaj lat. Vanilla

manj formalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla, iz vaina ‛strok’ < lat. vāgīna v pomenu ‛strok’ - več ...

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka

STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer

vitamínsko prislov [vitamínsko]

glede na prisotnost, vsebnost vitaminov

ETIMOLOGIJA: ↑vitaminski

voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]

1.

podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje

2.

sveča iz voska

3.

okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya

STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen

vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]

1.

oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

1.1.

2.

brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

2.1.

brezosebno

ekspresivno

3.

ekspresivno jezno, razburjeno govoriti

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...

zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen]

1.

ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk

2.

ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran

ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.

žvrgolênje žvrgolênja samostalnik srednjega spola [žvərgolênje]

1.

oglašanje z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice

1.1.

ekspresivno

1.2.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti