Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blazíran -a -o prid. (ȋ) ekspr. čustveno otopel, izživet, naveličan: blaziran aristokrat; pravi blazirani svetovljan / njihovi blazirani obrazi; poslušala je njegovo blazirano govorjenje / sodobna blazirana civilizacija
brezdomovínski -a -o prid. (ȋ) ki je brez domovine: brezdomovinski potepuh / brezdomovinski svetovljan
kozmopolít -a (ȋ) 
  1. 1. nav. slabš. pristaš kozmopolitizma: odtujil se je domovini in svojemu narodu ter postal nekakšen kozmopolit
  2. 2. kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen, svetovljan: je intelektualec in kozmopolit
    ♦ 
    biol. rastlina ali žival, ki živi na kateremkoli področju zemlje
poliglót -a (ọ̑) kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan
svetovlján in svetovljàn -ána (ȃ; ȁ á) kdor je široko, svetovno razgledan in zelo uglajen: bil je duhovit svetovljan; navade bohemskega svetovljana / pisatelj je bil Američan in tudi svetovljan kozmopolit
svetovljánka -e ž (ȃ) ženska oblika od svetovljan
svetovnják -a (á) 
  1. 1. star. svetovljan: imeli so ga za svetovnjaka; družba bahavih svetovnjakov
  2. 2. zastar. laik, neduhovnik: duhovniki in svetovnjaki
Število zadetkov: 7