eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
špičák špičáka samostalnik moškega spola [špičák] 1. navadno v množini, manj formalno čevelj z izrazito konico
2. navadno v množini ročno izdelan betonski strešnik z ostrimi robovi, ki spominja na strešnik iz skrila2.1. kritina iz teh strešnikov
3. ekspresivno gora s strmimi pobočji in koničastim vrhom
ETIMOLOGIJA: ↑špica
Število zadetkov: 1