breztákten -tna -o prid. (ȃ) ki je brez takta, olike: biti breztakten / breztaktno ravnanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nètákten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki mu manjka takta, olike: netakten človek;
ekspr. fant je nekoliko netakten / netaktno namigovanje, vedenjenètáktno prisl.: netaktno reči, se vesti / v povedni rabi bilo bi zelo netaktno, če bi jih sprejela v domači halji; sam.: kako je mogel pripomniti kaj tako netaktnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sinkópa -e ž (ọ̑) muz. združitev nepoudarjene dobe takta s sledečo poudarjeno dobo: enakomerno ponavljanje sinkop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tákt1 -a m (ȃ) občutek za primerno ravnanje, vedenje pri občevanju z ljudmi: pri delu s strankami je potreben takt;
imeti, pridobiti si takt;
biti brez takta;
očitati komu pomanjkanje takta / takt zahteva, da mu odgovoriš pravila o lepem vedenju; ta poklic zahteva dosti takta rahločutnosti, obzirnosti // odgovoril je samo zaradi takta iz vljudnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tákt2 -a m (ȃ) - 1. muz. metrična enota iz določenega števila poudarjenih in nepoudarjenih dob: razmejiti takte s taktnicami; poudarjena doba takta; število dob v taktu / izpustiti prvi takt; uvodni takti skladbe
// urejenost metrične enote glede na število, trajanje in poudarjenost dob: spremeniti takt v drugem delu skladbe; tričetrtinski takt; ritem in takt / takt valčka - 2. kar določa enakomernost ponavljanja gibov: dajati si takt z roko / hoditi, plesati po taktu; udarjati po taktu / držati takt pri plesu ritem
♦ lingv. govorni takt enota naglašenega in naslednjih nenaglašenih zlogov do premora ali do naslednjega naglašenega zloga istega segmenta; strojn. delovni takt delovni gib
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
taktírati -am nedov. (ȋ) muz. z gibi rok nakazovati dobe takta: učiti se taktirati / taktira z roko in poje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
táktnica -e ž (ȃ) muz. črta, ki označuje začetek ali konec takta: notni zapis brez taktnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
táktnost -i ž (ā) lastnost taktnega: cenijo ga zaradi njegove taktnosti / pomanjkanje taktnosti takta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.