bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
dálje primer. prisl. (á/ȃ)
1. količine prostora bolj daleč: Tekmovala sta, kdo ~ vrže; vse ~ in ~; Čim ~ gre, tem bolj peša
2. količine časa dalj: ostati ~ kot teden dni; Tam se mudi že ~ časa
3. smerni prostorski ne ustaviti, ampak peljati ~; od tu ~; ~ prihodnjič naprej
4. Prodajajo fige, rozine in tako ~ ‹itd.›; Kopljejo premog in železovo rudo, ~ svinec in boksit; prim. daleč1
dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|
dôbro2 povdk. bólj(š)e (ó; ọ̑) Zanj bo ~, če bo delal; Ta predlog bi bilo ~ upoštevati; ~ bi bilo, če bi začeli; Zdaj mi je ~; ~, da si ostal doma; Še ~, da ga poslušajo; ~, bo vsaj vedel, pri čem je; ~, zdaj razumem; Bilo mu je ~ tam
dôli mestov. prostor. prisl. (ó) ~ je vlažno; biti daleč ~; tam ~ pod hribom; prihajati od tam ~; Hruške že padajo ●~ dol
domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|
hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ) velel. ~, vi tam spredaj, počakajte; razpolož. ~ ~ ~, to je veselje; Pa smo te ujeli, ~
i [poudarjeno í] dodaj. člen., zastar. tudi: ~ tam ni vse tako, kakor bi moralo biti
ib. okrajš. ibidem |prav tam|
ístotàm ist. prostor. prisl. zaim. (ȋȁ) star. prav tam, ravno tam
jávk -a m (ȃ) tu in tam slišati kak ~; pojm. ihtenje in ~ javkanje
kápniti -em dov. kápnjen -a; kápnjenje (á ȃ) kaj ~ zdravilo na rano; knj. pog. kapniti komu Tu in tam mu kaj ~e dobi, zasluži nekaj denarja; brezos. Z veje je kapnilo
kdó1 kóga m, vpraš. zaim. človeškosti kómu star. komú, kóga, kóm, kóm (ọ́; ọ̑)
1. ~ prihaja; ●Pri komu ga ni bilo pri kom; ~ je ta? -Janez; neknj. ljud. Kogá pa je to kaj; ~ vse je bil na seji; ~ tam |Kdo je tam|; ~ od sodelavcev ti je pomagal
2. ~ ti bo to verjel |nihče|; Le pri kom bi lahko našel usmiljenje |pri nikomer|
3. ~ pa ne ve tega |vsak(do)|
kjé2 poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Je še ~ tako lepo kakor tukaj; Bi se ~ ustavili?; Se bo že ~ našel prostor tudi zate; Naj se tam ~ ustanovi šola; Morali bi ~ najti človeka za to vlogo; Gledal je, da bi se ~ srečal z njo
kjér ozir. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ̑) ~ se prepirata dva, (tam) tretji dobiček ima; Naj ostane, ~ je; vas, ~ je bil rojen v kateri; Vrglo ga je v jarek, ~ je obležal in tam je
kólikokrat vpraš. kratn. prisl. zaim. (ọ́) ~ si bil tam; tudi v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnikih Povej, ~ že ponavljaš to vajo; poud. ~ sem mu že rekel, pa ne uboga |velikokrat|; Kdo ve ~ nam je že povedal to zgodbo
màr in már primer. prisl. (ȁ; ȃ) rajši: Kaj pohajkuješ okrog, ~ bi se učil za izpite; ~ bi bil ostal tam, tu je veliko slabše
méstoma mestov. prostor. prisl. (ẹ̑) neobč. tu in tam, ponekod: ~ globoke vode; Prevod je ~ nerazumljiv
mímo1 prostor. prisl. poti ali razmeščenosti (ȋ) hoditi, peljati se ~; tam ~; Hotela je kar ~; knj. pog. pogledati ~ ne naravnost, ne v oči
nahájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nahájanje (ȃ) → imeti, najti: koga/kaj Na Notranjskem ~amo obsežne gozdove; Tam zmeraj ~a zveste poslušalce; Kritika v drami ~a tudi motiv upora → odkriva, vidi
nahájati se -am se (ȃ) publ. V knjigi se ~ajo napake → so
nàmreč tudi námreč prir. vez. (ȁ; ȃ) pojasnj. Midva, ~ brat in jaz, se dobro razumeva; Temu znancu piše samo enkrat na leto, ~ za rojstni dan; Tam, ~ pri sosedovih, je veliko novega; Bili so brez dolgov, brez uradno znanih ~; vzročn. Udeležba na zboru je bila zelo majhna, veliko ljudi je ~ že na dopustu; Vsi so vznemirjeni, zdaj gre ~ za pomembne stvari
ne [poudarjeno nè] nik. člen.; pred ..bi (nê bi), pokr. pred ..čem nê../né.. (pokr. nêčem, néčem); v zvezi s hočem, imam varianta n.. (nóčem, nímam); pred ..sem varianta ní.. (nísem); pri nik. zaim. nič v im./tož. varianta nì.. (nìč); pred izpuščenim glag. poudarjeno nè (On ve, jaz pa ne; Ti si doma, jaz ne; Si bil tam? -Ne.) ~ vem, kaj je temu otroku; Vrnil se še ~ bom; Oče tega ~ ve; namesto tož. predmeta zahteva rod. Staršev ~ spoštuje dovolj; namesto osebka v im. zahteva glag. biti sem s pomenom 'obstajati', 'nahajati se', 'dogajati se' smiselni osebek v rod. Naše hiše ~ bo več tam; Te težave kmalu ~ bo več; Sejma ~ bo več v Kranju; Niti ●dveh minut te ne bom čakal → dve minuti
nehováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála; nehovánje; (-àt) (á ȗ) Vročina ~uje |ni več tako velika|; z nedoločnikom O tem že ~ujejo govoriti; nehovati z/s čim ~ z delom → nehovati delati
nehováti se -újem se (á ȗ) pešaj. končevati se: Tam se ~uje gozd
nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje
ôndi in óndi kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȏ; ọ̑) star. tam
onód kaz. prostor. prisl. zaim. oddaljene poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) zastar. tam: ~, po tisti poti se pride na vrh hriba; ~, po vsem pobočju, raste samo leščevje
plêsti plêtem nedov., 3. os. mn. tudi pletó, -i -íte, -óč; plêtel -tla in plétel plêtla, star. plèl plêla, plèst/plêst, pletèn -êna; pletênje; (plèst/plêst) (é) komu kaj ~ otroku jopico; poud. ~ v glavi nov načrt |snovati|; poud. plesti kaj proti komu/čemu Kaj ~eš proti njemu; poud. plesti kaj o kom/čem ~ laži o sosedih; ~ pogovor o filmu |pogovarjati se, govoriti|
plêsti se plêtem se (é) poud. o kom/čem O njem se ~ejo čudne zgodbe |se širijo, nastajajo|; Pogovor se je pletel o knjižnem jeziku |govorili so, se pogovarjali|; poud. Kaj neki se ~e tam doli |dogaja|
pokášljati -am dov. (ȃ) tu in tam ~
pokášljati se -am se (ȃ) knj. pog., poud. na koga/kaj ~am ~ ~ vaše mnenje |ne cenim, ne upoštevam ga|
polóžno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) Cesta se tam ~ dviguje
pràv4 poudar. člen. (ȁ) ~ vsi so prišli; ~ tak; Glej opombo 5, ~ tam; Zelo je strog, ~ zato ga ne marajo
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
precepíti in precépiti -im dov. precépljenje; drugo gl. cepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ trto
precepíti se in precépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) neobč. Tam se dolina ~i razdeli, razcepi
préko prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ s čolnom; tam ~; žarg. spraviti koga ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. ostati na zabavi do polnoči in še ~ dalj
premálokrat kratn. prisl. (á) ~ sem bil tam, da bi vse poznal
pridvígnjen -a -o; bolj ~ (ȋ) Tam je svet nekoliko ~
pridvígnjeni -a -o (ȋ) jezikosl. ~a stopnja
pridvígnjenost -i ž, pojm. (ȋ)
prijétno2 povdk. (ẹ́) Tam je bilo zelo ~; prijetno komu ~ mi je pri njih
rávno3 poudar. člen. (á) ~ ona je morala to slišati; ~ tam smo se srečali kot včeraj; Ta obleka mi je ~ prav; Siten je, ~ zato ga pustite na miru; Pogodbo bo treba še dopolniti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov
razmakníti in razmákniti -em dov. razmákni -te in -íte; razmáknil -íla, razmáknit, razmáknjen -a; razmáknjenje; (razmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ klopi; ~ prste
razmakníti se in razmákniti se -em se (í/ȋ/á á) Cesti se tam ~eta
razuméti -úmem dvovid. razúmljenje; drugo gl. umeti (ẹ́ ȗ) koga/kaj ~ mladostnika; ~ razlago; knj. pog. Pridem tja, ~ete, tam pa nikogar |izraža podkrepitev|
razuméti se -úmem se nedov. (ẹ́ ȗ) na koga/kaj ~ ~ ~ svoje delo; razumeti se z/s kom/čim ~ ~ z ženo
sèm [səm tudi sem] kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ə̏; ȅ) Pridi hitro ~; ~ k meni; ~ gor; od ceste ~; ~ in/pa/ter tja hoditi; poud.: ~ in tja se zgodi kaj zanimivega |včasih|; tovarištvo ~ ali tja |ne glede na tovarištvo|; °~ pa tam poredkoma
smréka -e ž (ẹ́) posekati ~o; skup. Tam raste ~
tá2 in tà medm. (ȃ; ȁ) razpolož. ~, ~, ~, pa smo spet tam; velel. ~, ~, ~, je vabil psa; posnem. ~, ~, ~, je zaropotala strojnica; posnemati napev: ~ ~ ~ ~
takó6 člen. (ọ̑)
1. presoj. Nas ne bodo pogrešali, saj bo tam ~ dosti ljudi |tudi brez nas|; Prodajo knjig so opustili, češ da jih ljudje ~ ne berejo; Tega gospoda ~ in ~ nihče ne pozna |tudi brez tega|; Vdam se, pa naj bo potem ~ ali ~ |kakor koli že|; Bilo je ~ opolnoči ali celo pozneje |približno|
2. navez. ~, fantje, gremo domov; ~, pa smo tam; ~ torej, nočete ubogati; A ~, še ugovarjali mi boste
takó rekóč poudar. člen. zv. (ọ̑ ọ̑) Vreme za izlet je ~ ~ idealno; Za sečnjo zrelih dreves tam ~ ~, ●takorekoč ni več
takràt čas. prisl. (ȁ) Zaviral je, toda ~ je bilo že prepozno; ~ je bil še v vrtcu, zdaj pa že študira; ~ med vojno je bilo hudo; Vstopil je prav ~, ko so govorili o njem; Bil je začuden nad občutkom, ki ga do ~ še ni poznal; Od ~ ni imel več težav; v zvezi takrat in takrat rojen ~ ~ ~, tam in tam
takràt -- m, pojm. (ȁ) Prepad med ~ in danes se povečuje
tàm kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti ~ doli na polju; ~, kjer cesta zavije v hrib; Stal je na balkonu in od ~ opazoval otroke na igrišču; Padel je v jarek in ~ obležal
2. tu in ~ |ponekod|; poud. Nismo pazili na pot, zdaj smo pa ~ |izgubljeni, v zadregi|; prakt.sp. ~ pa ~ so se preživeli sošolci še shajali |poredko|; nar. Gremo ~ v gozd tja; star. Sem pa ~ je hodil ves nemiren tja
TÁM TÁM-a in Tám -a m, stvar. i. (ȃ; ȃ) Tovarna avtomobilov Maribor
Támov -a -o (ȃ) ~i delavci
tàmkaj kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ) |prav tam|: Copati ležijo ~ v kotu
tàmle kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȁ) |prav tam|: ~ za grmom se skriva
tàmlele kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȁ) poud. |tam, tamle|: ~ je moja žena; Vprašaj tistega ~
támovec -vca m s -em člov. (ȃ) prakt.sp. |delavec tovarne TAM|; nečlov. |tovornjak|
támovka -e ž, člov. (ȃ) žarg.
támovčev -a -o (ȃ) žarg.
tísti -a -o kaz. vrst. zaim. oddaljenega (ȋ) Vidite, za ~im gozdom je moja vas; Rodil se je v ~ hiši na drugi strani ceste; ~ čas |tedaj|; Ponoči je bil potres: ~e noči pač ne bom nikoli pozabila; To je ~a ženica s trga
tísti -ega m, člov. (ȋ) ~ pred trgovino je bil iz našega kraja; Janez in ~ ob njem
tísta -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȋ) ~ tam je pa res živahna; poud. Imajo jo za eno od ~ih |lahkoživk|
tísto -ega s, pojm. (ȋ) Za ~ jaz ne odgovarjam; poud. Kaj bi ~ |Ni pomembno|
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|
tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
tudi [poudarjeno túdi] dodaj. člen.
1. ~ meni se je to zgodilo, ne samo drugim; Mi gremo ~; Spijo v hotelu, ~ hranijo se tam |poleg tega|;
2. Vsemu se je morala odpovedati, ~ upanju |celo|; Potem so odnehali ~ najbolj trmasti
3. v nikalnih stavkih, poud. Takega razkošja ~ v sanjah ni videla |niti|; knj. pog. ~ tega ne veš |niti|
4. poud.: To je ~ vse, kar so lahko naredili; Ta človek ~ vse najde; Bil je ~ že zadnji čas, da so odšli
5. v vez. zv., del drugega dela prir. stopnj. vez. ne samo/le — ampak/temveč tudi Kupili so mu ne samo masko, ampak ~ potapljaško opremo; Ni samo govorila, ampak ~ delala
6. v vezniški rabi, v zvezi s če, kakor, ko ~ če bi upoštevali vse okoliščine, bi se težko pravilno odločili; čustv.: Kakor je ~ bogat, srečen ni |četudi|; Ko bi ~ vnaprej vedel, ne bi mogel ničesar storiti |četudi|
tù in tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. |ponekod|: Vrt zeleni, ~ ~ ~ cvete kak grm; Sneg se je ~ ~ ~ udiral
2. čas. |poredkoma|: ~ ~ ~ pogledati v dvorano; ~ ~ ~ kaj reči
tù pa tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. Ljudje so ~ ~ ~ stali v gručah tu in tam
2. čas. ~ ~ ~ iti v toplice tu in tam
víš okrnj. glag. (ȋ) knj. pog. vidiš, glej: ~, to je tisti človek; ~ jo, tam; ~ ga, ta pa zna
vsè2 cel. mer. prisl. zaim. (ȅ) Kdo ~ se je tam razkazoval; Kje ~ si bil; Kam ~ boš šel; Kod ~ si hodil; ~ tam okrog
zastáti2 -stojím dov., nam. zastàt/zastát; drugo gl. stati2 (á í) pokr. Hodijo vztrajno, le tu in tam kateri ~i postoji, se ustavi
zastáti se -stojím se (á í) pokr. Večkrat se kje ~i se stoječ zadrži
zlásti2 poudar. člen. (ȃ) Za ta šport se odločajo ~ fantje; Suša je bila huda ~ tam, kjer je zemlja peščena; V noge jo rado zebe, ~ pozimi; prevajati iz svetovne, ~ francoske književnosti
žívo1 tudi živó prisl. (í; ọ̑)
1. nač. ~ se lesketati; ~ pripovedovati; ~ poslikan; ~ rdeč
2. mer., poud.: ~ pogrešati koga |zelo|; Tam je bilo vse ~ otrok |zelo veliko|
žívo2 tudi živó povdk. (í; ọ̑) Opolnoči je bilo tam še vse ~; V pristanišču je bilo ~ kot v panju