akvarél -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
akvarélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret;
akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto;
barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
anilínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo;
anilinsko črnilo
♦ tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
animácija -e ž (á) film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija;
tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ávdiotéhnika -e [au̯dijotehnika] ž (ȃ-ẹ́) tehnika prenašanja zvočnih signalov: razvoj avdiotehnike; Dvorane morajo biti v ustrezni geometriji, imeti morajo skrajno udobne sedeže ter vrhunsko video- in avdiotehniko E ← nem. Audiotechnik iz (↑)avdio... + (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
avtotipíja -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bakroréz -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v bakreno ploščo omogoča ostro črtno risbo: uspehi bakroreza in monotipije // odtis v tej tehniki: razstava starih bakrorezov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bakrotísk -a m (ȋ) tisk. tehnika globokega tiska z bakrene plošče ali valja: tiskati v bakrotisku;
reprodukcije v bakrotisku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
bél -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) - 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava
// pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje - 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan - 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje
- 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš
bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen
● belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem
béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
brainstorming -a cit. [brêjnstórming-] m (ȇ-ọ̑) tehnika spodbujanja ustvarjalnosti in iskanja rešitev, ki jo izvaja skupina ali posameznik s spontanim nizanjem idej: Nato spet skupaj sedemo za mizo – nekakšen brainstorming različnih idej, od katerih se odločimo za eno samo E ← agl. brainstorming iz brain 'možgani' + tvor. od storm 'vihar'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
briljánten -tna -o prid., briljántnejši (ȃ) - 1. nanašajoč se na briljant: briljanten prstan / briljantna zapestnica
- 2. ekspr. ki vzbuja občudovanje zaradi dovršenosti, popolnosti: ansambel je imel briljanten uspeh; tekmovalci so bili v briljantni formi; briljantna igra naše reprezentance; briljantna tehnika pianista / film ni ravno briljanten
♦ fot. briljantno iskalo iskalo pri starejših kamerah; obrt. briljantna preja preja s plemenitim leskom, za ročna dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ciklostílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ciklostil: ciklostilni papir;
ciklostilna barva, matrica / ciklostilna izdaja; ciklostilno razmnoževanje letakov / ciklostilna tehnika med narodnoosvobodilnim bojem ilegalna ciklostilna tiskarnaciklostílno prisl.: ciklostilno razmnožena skripta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cinemaskópski tudi cinemascópski -a -o [cinemask- in sinemask-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cinemaskop: cinemaskopski [CS] film / cinemaskopska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cineráma -e [ci- in si-] ž (ȃ) film. snemanje filma s tremi kamerami ter ustrezno projiciranje na široko, ukrivljeno platno: plastični zvok in panoramna fotografija sta dve prednosti in novosti cinerame;
neskl. pril.: cinerama film;
cinerama tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cinkografíja -e ž (ȋ) - 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše; kemigrafija
- 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj cinkografije
// odtis v tej tehniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
četŕtič prisl. (ŕ) - 1. pri ponavljanju na četrtem mestu: prišel sem že trikrat, pa bom še četrtič
- 2. v zapovrstju na četrtem mestu: občina razpisuje mesto 1. zdravnika, 2. tehnika, 3. sluge, 4. [četrtič] snažilke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
čŕn -a -o stil. -ó prid. (ŕ) - 1. ki je take barve kot oglje ali saje, ant. bel: črni lasje; črn maček; obleka iz črnega žameta; plašč je črn; črna barva; črna obleka; črna šolska tabla; sivkasto, vranje, zamolklo črn; črn kot oglje, kot vrag; črno-bel vzorec; črno-žolta zastava / pesn.: črni mrak; črni vran; črna noč, tema / izobesili so črno zastavo kot znamenje žalovanja
- 2. ki je temne barve: gost črn dim; na nebu visijo črni oblaki; črna prst; črne oči; čisto črn; gara ko črna živina zelo, hudo; ekspr.: nabil te bom, da boš ves črn; plačal bo, da bo črn zelo, veliko; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela fotografija / pesn.: črni grob; črni kovači; črna kri / črn(i) kruh kruh iz črne moke; črna kava kava brez dodatka mleka; črna moka pšenična ali ržena moka, ki vsebuje veliko količino otrobov; črno pivo, vino; ali je svetlolasa ali črna temnih las; nosi črna očala očala s temno obarvanimi stekli; črn od sonca zagorel
// ki ima plodove ali gomolje temne barve: grmi črnega ribeza; črna murva; črna redkev / jesti črni ribez - 3. ekspr. za človeka zelo neprijeten: tedaj so se zanje začeli črni dnevi; črna usoda / preženi črne misli; obhajajo ga črne slutnje
// ki vsebuje, izraža hudobijo, zlobo: črn naklep; bala se je njihovih črnih pogledov; ima črno dušo; snoval je črne misli
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: navdajal ga je črn obup; črna groza; najbolj črna revščina; črna žalost / to je črna nehvaležnost, zavist, zloba; črno sovraštvo - 4. ki ni v skladu z veljavnimi zakoni, predpisi: z lažnimi računi so si ustvarili črni fond; preprečevanje črnih gradenj; nekateri šoferji podjetij zaslužijo s črnimi vožnjami / črna borza nezakonito, nedovoljeno trgovanje, zlasti kadar blaga ni dovolj v prodaji
- 5. slabš. nanašajoč se na klerikalce, desničarje: občina je bila črna
● publ. črni kontinent Afrika; črni prebivalci Amerike črnski prebivalci; črni revirji rudarski kraji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik; črna Afrika Afrika s črnskim prebivalstvom; ljudi prikazuje s črnimi barvami, v črni luči negativno; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; publ. črna kronika tega tedna (prometne) nesreče; črna lista seznam osumljenih oseb, prekrškov, nesreč; črna metalurgija metalurgija železa, mangana in kroma; ekspr. je črna ovca v družini edini, ki je drugačen, slab; dobil je črno piko zabeležilo se je slabo mnenje o njem; črna roka teroristična skupina na Slovenskem, ki je na skrivaj pobijala pripadnike Osvobodilne fronte; star. črna smrt kuga; slabš. črne srajce italijanski fašisti; slabš. glej no, črna suknja duhovnik; črna šola ljudski naziv, nekdaj vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; publ. črna umetnost tiskarstvo, tisk; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; vznes. pokriva ga črna zemlja je mrtev, pokopan; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; slabš. črno-žolta monarhija Avstro-Ogrska; publ. črno zlato premog; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno
♦ antr. črna rasa; bot. črni bor, hrast, koren, trn, zobnik; etn. črni mož otroška igra, pri kateri eden od igralcev, črni mož, lovi druge; črna kuhinja kuhinja, v kateri dim ni speljan v dimnik; geogr. Črna gora; gozd. črni gozd gozd z iglastim drevjem; črni les les iglastega drevja; igr. črni Peter otroška igra s kartami, pri kateri izgubi tisti, ki mu ostane karta s figuro črne glave; kem. črni smodnik strelivo, zmes solitra, žvepla in lesnega oglja; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. črne koze; metal. črna pločevina; petr. črni premog premog z visoko stopnjo pooglenitve; rel. črna barva v bogoslužju simbol žalosti, smrti; črna maša maša, ki se opravlja v črnih oblačilih za umrle; šah. črna figura; črno polje; trg. črna posoda posoda iz železne pločevine; zool. črni dular, medved, žužek; črna podgana; črna žolna
čŕno prisl.: črno orisati položaj; črno obrobljen robec; črno pobarvana tabla; črno vezana knjiga / piše se narazen ali skupaj: črno lisast ali črnolisast; črno pikast; črno progast; črno rjav; črno zelen / pesn. črno črn oblak
● ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; črno gleda predse jezno; ekspr. vse črno jih je zelo veliko
čŕni -a -o sam.: črni je ponudil belemu remi kdor igra pri šahu s črnimi figurami; nav. slabš. črni in rdeči desničarji, klerikalci; pog. pol kile črnega in dve žemlji črnega kruha; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; črno se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. ne boš dobil niti toliko, kolikor je za nohtom črnega prav nič; nosi črno za sinom črno, žalno obleko; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; na črno prodajati tujo valuto, zidati hišo; ekspr. zadel si v črno pravilno si nakazal problem, povedal si bistvo stvari; istrsko črno črno vino; črno za nohtom umazanija; pog. liter črnega in narezek črnega vina; žena v črnem v črni, žalni obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dekoratêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dekoraterje ali dekoraterstvo: opravljati dekoraterska dela;
dekoraterska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dodekafónski -a -o (ọ̑) pridevnik od dodekafonija: dodekafonska skladba, tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dòizobraževánje -a s (ȍ-ȃ) dodatno izobraževanje: Šole, ki izobražujejo učitelje, bi morale poskrbeti za dovolj obsežno in kakovostno doizobraževanje učiteljev novih in v veliki meri prenovljenih predmetov, kot so naravoslovje ter tehnika in tehnologija E ↑dòizobraževáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
drsálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na drsanje: drsalni šport; drsalna revija / drsalni čevlji čevlji, na katerih so pritrjene drsalke; drsalni par
♦ šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju - 2. nanašajoč se na drsenje; drsen: drsalna ploskev smuči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
džêzSSKJ -- v prid. rabi (ȇ) džêz balét -- -a in džêzbalét -a in jazz balét -- -a cit. [džêz] m (ȇ, ẹ̑)
plesna tehnika, za katero je značilna improvizacija in vpliv džezovskih in drugih ritmov sodobne glasbe: Ko je bila stara deset let, je redno obiskovala ure džez baleta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
edicíjski in edícijski -a -o prid. (ȋ; í) nanašajoč se na edicijo: edicijski stroški / kritična edicijska tehnika
♦ jur. edicijska dolžnost dolžnost vsakogar, da izroči dokazne predmete procesnemu organu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
eléktrotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) veda o uporabi električne energije v tehnične namene: študira elektrotehniko;
fakulteta za elektrotehniko / inženir elektrotehnike // tehnika, ki izkorišča izsledke te vede: pomen elektrotehnike za celotno gospodarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
enkávstika -e ž (á) um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek: slikarka je zanimiva v enkavstiki // slika v tej tehniki: razstava oljnih slik in enkavstik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
filigrán -a m (ȃ) tanka srebrna ali zlata žica za izdelovanje okrasnih predmetov: dragocena igla iz filigrana;
zapestnica iz srebrnega filigrana // tehnika izdelovanja okrasnih predmetov iz teh žic: omenjeni predmeti izhajajo iz Bizanca, kjer so jih izdelovali v filigranu / draguljev, jantarovine in filigrana je bilo na kupe okrasnih predmetov v tej tehniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
filigránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na filigran: filigranski izdelki, okraski / filigranska tehnika; drobno filigransko delo / filigranska delavnica // natančno, drobno izdelan: filigranska ornamentika v knjigi / ekspr. filigransko psihologiziranjefiligránsko prisl.: filigransko izdelan detajl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fótolitografíja -e ž (ọ̑-ȋ) tisk. tehnika ploskega tiska, pri kateri so slike na tiskovno ploščo prenesene fotokemično: znamka je natisnjena v fotolitografiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
fototipíja -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska s črtnim klišejem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
freskántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na freskante ali fresko: freskantska tehnika;
freskantsko delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
génskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) génska bánka -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala: nacionalna genska banka; rastlinska genska banka; Odvzem vzorcev biološkega materiala iz narave za genske banke ne sme ogrožati obstoja ekosistemov ali populacij vrst v njihovih habitatih
génska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genetska revolucija: V naravoslovnem muzeju je na ogled razstava z naslovom Genska revolucija, ki ponuja vpogled v človekovo DNK
génska tehnologíja -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genski inženiring (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genske tehnologije; Gensko spremenjeni organizmi že lep čas burijo duhove zagovornikov in nasprotnikov genske tehnologije
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genski inženiring (2), gensko inženirstvo (2): uporaba genske tehnologije; V prihodnosti naj bi z gensko tehnologijo preprečevali podhranjenost in bolezni
génski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): nasprotovati genskemu inženiringu; Transgenski pridelki in človeški genski inženiring v ljudeh zbujajo več nelagodja kot računalniki in internet
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): Biološka zdravila so samo tista, ki so bila z genskim inženiringom pridobljena iz biološkega materiala
génsko inženírstvo -ega -a s (ẹ̑, ȋ)
1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (1), genska tehnologija (1), genski inženiring (1): Strokovnjaki pravijo, da se z genskim inženirstvom lahko pridobivajo izboljšani in učinkovitejši organizmi, ki jih uporabljajo v farmacevtski, prehrambeni in kemijski industriji in v kmetijstvu
2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genetski inženiring (2), genska tehnologija (2), genski inženiring (2): zloraba genskega inženirstva; Več nezaupanja vzbuja najnovejša tehnika žlahtnjenja, gensko inženirstvo, s prenašanjem posameznih, posebej izbranih genov s točno znanimi lastnostmi
génsko prisl. (ẹ̑)
gensko spremenjena hrana; gensko spremenjena živila; Debelost pri otrocih je gensko pogojena
génsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; genetsko spremenjeni organizem, GSO: problematika gensko spremenjenih organizmov; gojenje gensko spremenjenih organizmov; Nevladne organizacije so pozvale vlado in parlament k omejitvi uporabe gensko spremenjenih organizmov v kmetijstvu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
góvor -a m (ọ̑) - 1. oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: s ceste se je slišal glasen govor; neizrazit, nosljajoč govor; motnje, tehnika govora / obvladati kak jezik v govoru in pisavi / spoznati koga po govoru
// sposobnost tega oblikovanja: človeka loči od drugih živih bitij tudi govor; v bolezni je izgubil vid in govor / dar govora; imeti dar govora biti dober govornik
● iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti - 2. izražanje misli z govorjenjem: obtičati sredi govora; seči, vpasti komu v govor / svoboda govora
- 3. izmenjava mnenj, misli; pogovor: govor je nanesel na očeta; napeljal je govor na svoj članek; obrniti, zasukati govor drugam / v povedno-prislovni rabi, navadno z nikalnico: o tem bo še govor, pog. govora prihodnjič; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj; ekspr. o kakem spanju sploh ni bilo govora; pren. govor pesti
// v medmetni rabi, z nikalnico izraža močno zanikanje: ni govora, da bi ga še čakal / »Ali grem lahko v kino?« »Ni govora.« - 4. sestavek o kaki stvari, ki se neposredno podaja v javnosti, ali podajanje tega sestavka: predsednikov govor je vse navdušil; govor je dolgo trajal; govora ni govoril, ampak bral; izdati govore v knjigi; prenašati govor po radiu in televiziji; v govoru je poudaril, da je potrebna takojšnja pomoč; dolgovezen, ognjevit, oster govor; otvoritveni, pozdravni, uvodni govor / pog. imeti, nižje pog. držati govor govoriti
- 5. s prilastkom jezik, zlasti v govorjeni obliki: izobraženci so začeli povzdigovati v knjižni jezik tudi domači govor; nemški govor je še kar razumela; slovenskega govora ne bo nikoli pozabil / ljudski, otroški, pesniški govor; govor izobražencev; pren. likovni govor; govor oči in kretenj
♦ lingv. govor jezikovni sistem v okviru kakega narečja; odvisni ali indirektni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; premi ali direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gravêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na graverje: graverski poklic;
graverska delavnica / graversko dolbilce, kladivo / graverska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gravúra -e ž (ȗ) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v različne plošče omogoča ostro črtno risbo: slikar je mojster gravure // odtis v tej tehniki: na razstavi so bakrorezi, jeklorezi in druge gravure
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gváš -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; neskl. pril.: gvaš tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hektográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hektograf: hektografska tehnika / hektografsko črnilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
héliogravúra -e ž (ẹ̑-ȗ) tisk. tehnika globokega tiska s kovinske plošče: tiskati na osnovi heliogravure
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hladílen -lna -o prid. (ȋ) ki je za hlajenje:- a) hladilna naprava; hladilna voda pri avtomobilskem motorju; hladilno sredstvo / hladilni pult, vagon; hladilna omara hladilnik, velik kot omara
// v pivovarni so izpopolnili hladilni sistem / hladilni učinek; podjetje za toplotne in hladilne izolacije; hladilna tehnika - b) hladilna pijača; hladilno mazilo / vznes. hladilni mir je objel vse prisotne
♦ strojn. hladilni stolp stolp, v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; hladilna kača kačasto zavita cev, po kateri se pretaka hladilna tekočina; hladilna rebra rebra, ki povečujejo površino razgretega telesa in s tem pospešujejo njegovo hlajenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ígla -e ž (ȋ) - 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet
- a) za šivanje; šivanka: vbosti iglo v blago; prebosti z iglo; tanek kot igla / blazinica za igle / krznarska igla; lesena igla za šivanje mrež; igla za dreto, volno; igla za krpanje nogavic
- b) za pletenje; pletilka: nabirati petlje na iglo; plesti z debelimi, tankimi iglami; kovinske, lesene, plastične igle / pletilne igle
- c) za spenjanje in okras: klobuk si je pritrdila z iglo / biserna kravatna igla
● ekspr. biti, sedeti (kakor) na iglah biti zelo nestrpen, nemiren
// tak predmet, navadno kot sestavni del kake priprave, naprave: gramofonska igla; igla pletilnega, šivalnega stroja / igla brzinomera kazalec
// izžiganje tkiva z iglo
- 2. teh. kar se uporablja za spajanje sestavnih delov kake naprave, priprave: zatakniti iglo v pesto kolesa; lesena, železna igla
- 3. nav. mn. zelo podolgovat, koničast list, navadno zimzelen; iglica: borove igle
- 4. um., v zvezi suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo: ukvarjati se s suho iglo / tehnika suhe igle
// odtis v tej tehniki: razstavil je več del, zlasti suhih igel
♦ avt. zaporna igla ki uravnava dotok goriva v uplinjač; fiz. magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; med. injekcijska igla votla igla, ki se pritrdi na brizgalko; min. igla tanek, v eni smeri daljši kristal, ki ima na koncih pravilne ploskve; obrt. igla za mreženje ki je na obeh koncih viličasto razcepljena; obrt., tisk. gravirna, risalna igla; kopirna igla; teh. igla ostanki kovine vzdolž ostrine rezila, nastali pri brušenju; voj. udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj; zool. (morska) igla zelenkasta, vitka morska riba s podaljšanim gobcem, Belone belone; vodna igla podolgovata roparska žuželka z dolgimi nogami, Ranatra linearis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
inkrustacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inkrustacijo: inkrustacijski ornament / inkrustacijska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
instrumentacíjski tudi inštrumentacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na instrumentacijo: instrumentacijska odličnost opere / instrumentacijska tehnika / instrumentacijsko vzdrževanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
intárzija -e ž (á) okrasni vložek v lesu, zlasti iz drugobarvnega lesa: delati, vdelati intarzije;
okrasiti z intarzijami;
marmorne intarzije;
intarzija iz ebenovine;
omara z intarzijami // obrt. tehnika izdelovanja podob s takimi vložki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
intárzijski -a -o (á) pridevnik od intarzija: intarzijska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izgovarjáva -e ž (ȃ) oblikovanje glasov, besed z govorilnimi organi: jasna, nerazločna izgovarjava / po izgovarjavi se mu pozna, da je tujec
♦ lingv. izgovarjava končnega soglasnika; tehnika izgovarjave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
izníčiti -im tudi zníčiti -im dov. (í ȋ) - 1. povzročiti prenehanje materialne ali duhovne navzočnosti v stvarnosti: brezdušna tehnika izniči človekovo osebnost; skušal se je popolnoma izničiti / knjiž. izničiti človeštvo uničiti; publ. izničiti nasprotja odpraviti, odstraniti
- 2. vzeti pomen, veljavo, vrednost: ta umetnost izniči človeka; ekspr. izniči ga tako, da se bo sramoval sebe / izničiti smisel življenja
// redko razveljaviti: inflacija je izničila valuto; s to karto si izničiš vse pridobljene točke
izníčen tudi zníčen -a -o: izničena predmetnost; prim zničiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ják -a -o prid., jáčji (ȃ ā) - 1. star. močen: jak pritisk, udarec, veter / jake pobude, spremembe / jak vol; čeprav je suh, je zelo jak / zbral je same jake mlade može; jak narod
- 2. elektr., v zvezi jaki tok proizvodnja, prenos, uporaba in gospodarjenje z električno energijo; elektroenergetika: tehnika jakega toka / strokovnjak za jaki tok
jáko - 1. prislov od jak: kri mu je po žilah začela jačje plati
- 2. raba peša zelo, hudo: jako se moti; jako velika stavba; jako hitro govori; jako žal mu je; ekspr. ti se pa jako poetično izražaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jédkanica -e ž (ẹ̑) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo: tehnični problemi jedkanice / visoka jedkanica pri kateri se uporablja visoki tisk // odtis v tej tehniki: večbarvne jedkanice; mapa z jedkanicami holandskih mojstrov / razstavljene so bile visoke jedkanice in monotipije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jekloréz -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri graviranje v jekleno ploščo omogoča zelo veliko odtisov: gojiti jeklorez in bakrorez // odtis v tej tehniki: krajinski jeklorezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
jeklotísk -a m (ȋ) tisk. tehnika globokega tiska z jeklene plošče: tiskati vizitke v jeklotisku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kamnotísk -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom; litografija: stiskalnica za kamnotisk // odtis v tej tehniki: barvni kamnotisk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kemigrafíja -e ž (ȋ) - 1. tisk. obdelava cinkove plošče ali drugega materiala z jedkimi kemikalijami, da nastane kliše
- 2. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na cinkovo ploščo odtiskuje s ploskim tiskom: razvoj kemigrafije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kibernétski -a -o prid. (ẹ̑) kibernetičen: kibernetski stroji;
kibernetska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kipárstvo -a s (ȃ) umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem kipov: tehnika kiparstva;
kiparstvo in slikarstvo / ukvarja se s kiparstvom z delanjem, izdelovanjem kipov // dekorativno kiparstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kitárski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na kitaro: kitarske strune; Ker sem poklicni glasbenik, pogosto nakupujem glasbeno opremo; nazadnje sem kupil kitarski ojačevalec
// ki se nanaša na igranje na kitaro: sijajna kitarska tehnika; peti ob kitarski spremljavi; Festival je združeval koncerte vrhunskih izvajalcev klasične kitarske glasbe E (↑)kitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
klesárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na klesarje ali klesarstvo: klesarska tehnika / klesarsko dleto / klesarska obrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
klišíranje -a s (ȋ) glagolnik od kliširati: tehnika kliširanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjigotísk -a m (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska s črk in klišejev: tiskati v knjigotisku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
knjížen -žna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki
● ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira
// redko književen, literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec - 2. lingv. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka
- 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj
♦ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev
knjížno prisl.: ta izraz zveni nekoliko knjižno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
koláž -a tudi colláge -ea [kolaž] m (ȃ) - 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa, lepljenka: gvaš in kolaž / izdelki v kolažu
// slika v tej tehniki: kupil je lep kolaž - 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirični kolaž / dramski kolaž
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kolór -ja tudi -a m (ọ̑) žarg. barvna tehnika: snemati v kolorju / posnel je več kolorjev barvnih filmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kolór neskl. pril. (ọ̑) pog. barven: vložiti kolor film v fotografski aparat / kolor tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
komplementáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni
♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90°
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kompromísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kompromis: sprejeli so kompromisen predlog;
najti kompromisno rešitev;
vsebina deklaracije je kompromisna / slikarjeva kompromisna tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kontrapúnkt -a m (ȗ) - 1. muz. kompozicijska tehnika vodenja in kombiniranja dveh ali več samostojnih glasov: obvladanje harmonije in kontrapunkta / aleatorični kontrapunkt
// nauk o tem: poučuje kontrapunkt
// vsak od glasov polifonske skladbe: kontrapunkti se v skladbi neprestano prepletajo - 2. knjiž. kar predstavlja idejno, miselno, vsebinsko nasprotje: njegov junak je sentenčno poudarjeni kontrapunkt; kontrapunkt med dvema dejanjema v isti sliki / ekspr. kontrapunkt življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
korák -a m (ȃ) - 1. gib noge pri hoji, teku, plesu: vsak korak mu je povzročal bolečine / napravil je dva koraka in padel; storiti (en) korak naprej, nazaj, vstran / delati dolge, drobne, široke, velike korake / kazal je osnovne korake / baletni, plesni korak; ples s poskočnimi koraki; vojaški korak; koraki polke, valčka; ekspr. bližati se s kilometrskimi koraki zelo dolgimi; pren., ekspr. to so bili njegovi prvi koraki v življenje
// dotik noge na podlago pri hoji; stopinja: tla so se pri vsakem koraku ugrezala / poznajo se sledovi njegovih korakov - 2. nav. ekspr. premikanje s korakanjem; hoja: njegov korak je bil odločen; pospešiti korake; pozna ga po koraku / hitri, počasni koraki / hodil je z drsajočimi, tihimi koraki drsajoče, tiho; približeval se je s težkimi koraki
// noga, zlasti pri hoji: koraki so se mu zapletali / zadržati korak
// zvok, šum, ki ga povzroča noga, zlasti pri hoji: koraki se bližajo, izgubljajo / zaslišali so se lahki koraki; tihi, ženski koraki - 3. ekspr., v prislovni rabi izraža
- a) prostorsko oddaljenost: do tam je kakih dvajset korakov; nekaj korakov vstran / na vsakih pet korakov; streljati na tri korake / zagleda ga korak od sebe nedaleč; stopil je za korak bliže malo
// ona gre še korak dalje in mu ugovarja celo ugovarja mu - b) časovno oddaljenost: do izpolnitve je še dolg korak; en sam korak do sreče
- 4. mesto med nogami: stati do koraka v vodi / otrok ima pretesne hlačke v koraku
- 5. ekspr., s prilastkom dejanje, ukrep, ravnanje: to je bil nepremišljen korak; tega koraka se je še dolgo sramovala / storil je potrebne korake / publ.: napraviti resen korak k izboljšanju mednarodnega položaja; diplomatski koraki vlade
● ekspr. niti koraka niso storili ničesar; v tej stroki delamo prve korake smo se z njo šele začeli ukvarjati; držati korak s kom ne pustiti se komu prekositi, ne zaostajati za kom; ekspr. v kmetijstvu je storjen velik korak naprej kmetijstvo se je izboljšalo, dvignilo; ekspr. ta doba pomeni korak nazaj v razvoju zdravstva nazadovanje; ekspr. ranjence smo imeli na vsak korak pogosto, povsod; ekspr. hoditi, iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. štipendije niso šle v korak s stroški niso bile enake, enakovredne stroškom; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. to ugotavlja na, ob vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. bližali so se korak za korakom počasi, postopno
♦ elektr. korak napetosti napetost na določeni razdalji; kor. bočni korak plesni korak v levo ali v desno; križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; menjalni korak skupina treh med seboj povezanih korakov, narejenih tako, da se premakne ena noga, pristavi druga in še enkrat premakne prva noga; strojn. korak dolžina, za katero se premakne vijak v vzdolžni smeri, če se zavrti za 90°; šport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju; strumni korak; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladi; paradni korak korakanje v določenem ritmu z zelo napetimi nogami; v korak kot povelje začni korakati tako, da se sočasno premikajo iste noge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
krasílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se krasi, okrasen: krasilni predmeti / krasilno grmičevje / krasilna tehnika; krasilna dejavnost dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem okrasov, okraskov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kréda -e ž (ẹ̑) - 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda
// petr. rahla usedlina iz hišic odmrlih luknjičark: kopati kredo / jezerska kreda usedlina iz drobcev apnenca in dolomita - 2. um. mehek, navadno črn ali rjav risarski material: riše s kredo in ogljem / risba v kredi
// risarska tehnika s takšnim materialom: kredo je opustil in začel z oljem - 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se razvili listavci in žužkojedi: jura in kreda
● star. dobiti kaj na kredo na kredit, upanje
♦ obrt. snov za beljenje iz kaolina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kriminálen -lna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na kriminalce ali kriminal: raziskovati primere kriminalnega alkoholizma, banditizma / kriminalna organizacija / kriminalna dejanja / v njem se je prebudil kriminalni nagon / kriminalna tehnika
♦ jur. kriminalna statistika
// pog., ekspr. zelo slab, nemogoč, nesprejemljiv: njegov nastop je bil kriminalen; hiša je v kriminalnem stanju - 2. kriminalističen: kriminalni agent, inšpektor; uslužbenci kriminalne policije
- 3. ki opisuje, prikazuje dejavnost kriminalcev in kriminalistov: bral je samo kriminalne romane; kriminalna zgodba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
kriogénski -a -o prid. (ẹ̑) teh. nanašajoč se na delovanje pri zelo nizki temperaturi: kriogenske naprave / kriogenska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ksilografíja -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo; lesorez: uspehi ksilografije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ksilográfski -a -o (ȃ) pridevnik od ksilografija: ksilografska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lépljenka -e ž (ẹ̄) - 1. um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem koščkov papirja, krpic, lesa; kolaž: zanimati se za gvaš in lepljenko
// slika v tej tehniki: slikar razstavlja lepljenke - 2. publ. filmsko ali dramsko delo, narejeno iz zelo različnih snovnih, oblikovnih in drugih elementov ali delov: satirična lepljenka / baletna, gledališka lepljenka
♦ rib. ribiška palica, zlepljena iz trikotnih klanih paličic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lepoznánec -nca m (ȃ) zastar. leposlovec: v časopisu so sodelovali tudi lepoznanci // estet: tehnika ga ne zanima, on je predvsem lepoznanec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lesoréz -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo: na razstavi bo grafik praktično demonstriral lesorez // odtis v tej tehniki: razstava lesorezov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
linoréz -a m (ẹ̑ ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi peresi reže v linolej: ustvarjati grafike v linorezu in lesorezu // odtis v tej tehniki: razstava umetnikovih linorezov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lítje -a s (í) glagolnik od liti 6: litje je bilo uspešno;
litje črk
♦ metal. tlačno litje ulivanje kovine pod pritiskom; tehnika litja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
litografíja -e ž (ȋ) - 1. um. grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom, kamnotisk: uspehi lesoreza, linoreza in litografije
// odtis v tej tehniki: opremiti knjigo z izvirnimi litografijami; razstava litografij / barvna litografija - 2. tisk., nekdaj tehnika ploskega tiska s kamnite plošče: razvoj litografije / barvna litografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
magnétniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) magnétna kártica -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom za identifikacijo: čitalnik magnetnih kartic; Dostop do varovanih prostorov je mogoč le z magnetno kartico
magnétna resonánca -e -e ž (ẹ̑, ȃ)
tehnika preiskovanja notranjih organov človeškega telesa, pri kateri se uporabljajo lastnosti magnetnega polja in radijskih valov: pregled z magnetno resonanco; Bolnišnice bodo še letos lahko opravljale preglede bolnikov z napravo za magnetno resonanco
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
makramé -ja m (ẹ̑) obrt. tehnika izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov: obvladati makrame // izdelek v tej tehniki: razstava makramejev; makrameji in tapiserije
♦ tekst. močno vita sukana preja iz velikega števila niti; neskl. pril.: makrame vozel; izdelati pas v makrame tehniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
manuálniSSKJ -a -o prid. (ȃ) manuálna medicína -e -e ž (ȃ, ȋ)
tehnika zdravljenja s posebnimi prijemi pri bolečinah v hrbtenici, sklepih, pri glavobolih, vrtoglavici, mravljinčavosti: Zdravniki manualno medicino velikokrat zavračajo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mečevánje -a s (ȃ) glagolnik od mečevati se: učiti se mečevanja;
tehnika, spretnost mečevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
meditácijski -a -o in meditacíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na meditacijo: meditacijska delavnica; meditacijska tehnika; Ker je po prepričanju budistka, rada obiskuje meditacijska središča v Indiji E (↑)meditácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
métier -a tudi metje -ja [metjé -ja] m (ẹ̑) publ. - 1. pridobljene izkušnje, ki se kažejo v veliki tehnični usposobljenosti za kako delo: ima métier, ne pa ustvarjalne nadarjenosti; kiparski métier mu je bil zelo dognan
// način, tehnika dela, ustvarjanja: izbrani dramski métier mu omogoča učinkovito izpoved; njegov métier je izdelan, sproščen - 2. delo, obrt, posel: svoj métier sta opravljala pod raznimi imeni; zna svoj métier
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mézzotínta -e [medzo- in mezo-] ž (ẹ̑-ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo, struženka: barvna mezzotinta;
japonski mojstri mezzotinte // odtis v tej tehniki: razstava mezzotint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mikrofónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na mikrofon: mikrofonski kabel / mikrofonski tok / mikrofonska snemalna tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mikroskopíja -e ž (ȋ) glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopije / elektronska mikroskopija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mikroskopíranje -a s (ȋ) glagolnik od mikroskopirati: tehnika mikroskopiranja / elektronsko mikroskopiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mikroskópski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na mikroskop: mikroskopski preparat; mikroskopska slika / mikroskopski pregled tkiva; mikroskopska povečava; mikroskopsko opazovanje / mikroskopska tehnika
- 2. tako majhen, da se vidi le z mikroskopom: mikroskopski delci; mikroskopski organizem
// ekspr. zelo majhen: pismo je bilo napisano z mikroskopskimi črkami / favorit ima le mikroskopsko prednost
mikroskópsko prisl.: mikroskopsko preiskovati material; mikroskopsko drobna, majhna bitja; mikroskopsko malo prostora
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mnemotéhnika -e ž (ẹ́) tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki // veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
monológ -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog
♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: sram ga je bilo, ker so nekateri slišali njegov monolog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
monotipíja -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se na gladko ploščo naslikan motiv lahko samo enkrat odtisne: njegovi uspehi v monotipiji // odtis v tej tehniki: kolekcija monotipij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
mozaík -a m (ȋ) slika iz raznobarvnih kamnitih, steklenih kock, ploščic, ki so vložene v malto ali kit tesno druga ob drugo: izdelovati, sestavljati mozaike;
ogledovati mozaike / tla so iz lepega mozaika / keramični mozaik // knjiž. kar je po sestavi podobno temu: njegovo delo je pisan mozaik; pisatelj ni znal organizirati mozaika v celoto; država je pravi mozaik narodnosti; mozaik zgodovinskih podatkov / filmski, glasbeni mozaik
♦ alp. drobno v vse smeri razpokana in krušljiva površina skalovja; gozd. bolezen rastlin, pri kateri se na listih pojavijo rumene ali bledo zelene pege; um. slikarska tehnika, pri kateri se v sliko vstavljajo raznobarvne kamnite, steklene kocke, ploščice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nàdrealízem -zma m (ȁ-ī) umetnostna smer v prvi polovici 20. stoletja, ki teži k preseganju resničnega in logično-razumskega s pomočjo vizij, halucinacij in nehotnih asociacij: ta slikarska tehnika se je pojavila v dadaizmu in nadrealizmu;
poetični nadrealizem;
ekspresionizem in nadrealizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
naravoznánstvo -a s (ȃ) naravoslovje: naravoznanstvo in tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nèinvazíven -vna -o prid. (ȅ-ȋ) med. 1. ki se nanaša na bolezensko dogajanje, ki ne vdre v obdajajoče tkivo: neinvazivni rak dojk; neinvazivni tumor; Neinvazivne vrste raka so danes že popolnoma ozdravljive 2. ki se nanaša na način preiskovanja, zdravljenja, pri katerem ne pride do prodora v telo z instrumentom: neinvazivna preiskava; neinvazivna terapija; Danes je tehnika prav revolucionarno napredovala, tako da lahko na neinvazivni način gledamo žilo v treh dimenzijah E (↑)nè… + ↑invazíven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nórdijskiSSKJ -a -o prid. (ọ́) nórdijska hója -e -e ž (ọ́, ọ́)
rekreacijska hoja s posebnimi palicami, pri kateri je aktiven tudi zgornji del telesa, navadno po razgibanem terenu: tečaj nordijske hoje; tehnika nordijske hoje; palice za nordijsko hojo; Nordijska hoja povečuje gibljivost hrbtenice in zgornjega dela telesa ter krepi mišice podlahtnice, mišice ramenskega obroča, kot tudi trebušne, prsne in hrbtne mišice
nórdijsko zlató -ega -á s (ọ́, ọ̑ ȃ)
zlitina bakra, aluminija, cinka in kositra, ki se uporablja za izdelavo kovancev: Kovanci za 10, 20 in 50 centov so izdelani iz unikatnega nordijskega zlata
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ) - 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
- 2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
- 3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka učenka, ki stanuje v internatu svoje šole - 4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
- 5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
- 6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jur. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; lingv. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
nótranje tudi notránje prisl.: svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
občílo -a s (í) - 1. sredstvo za sporazumevanje: razvijati jezik, da postane zadostno občilo razumništvu / uporabil je vsakemu razumljivo občilo: pokazal je vozni listek
- 2. sredstvo, ki omogoča izmenjavo, posredovanje informacij; komunikacijsko sredstvo: telefon je važno občilo; moderna občila / tehnika občil / publ. množična občila časopisje, radio, televizija
- 3. zastar. prometno sredstvo, komunikacija: cesta je bila edino občilo tega prostranega ozemlja / prometno občilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
oborožítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oborožitev: oborožitvena tehnika / oborožitvena politika / oborožitvena industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
obseválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obsevanje: obsevalna naprava / obsevalna tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ocenjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ocenjevanje: ocenjevalna komisija za natečaj / ocenjevalna merila / nenadoma je začutila na sebi njegov ocenjevalni pogled / v prvi ocenjevalni konferenci je bilo precej negativnih ocen
♦ šport. ocenjevalna vožnja vožnja s kolesom, motorjem ali avtomobilom, pri kateri se ocenjuje zlasti tehnika vožnje in poznavanje prometnih predpisov; zal. ocenjevalni izvod izvod znanstvenega ali umetniškega dela, ki ga da založba ocenjevalcu v oceno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
óglje -a s (ọ̑) - 1. črna snov, ki nastane z žganjem lesa: oglje tli; lasje kot oglje zelo črni; ima kot oglje črne lase / bukovo oglje; likalnik na oglje / kuhati, žgati oglje
♦ farm. pri črevesnih infekcijah je koristno živalsko oglje iz živalskih snovi; kem. aktivno oglje ki močno adsorbira
// nedogoreli kosi lesa: žareče, živo oglje; pepel in oglje - 2. um. zelo mehek črn risarski material: risati z ogljem / skica z ogljem
// risarska tehnika s takšnim materialom: ukvarjati se z ogljem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
oleografíja -e ž (ȋ) tisk., um., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja barvna reprodukcijska tehnika, ki posnema oljnato sliko: strokovnjak za oleografijo // odtis v tej tehniki: na steni je visela oleografija; cenena, velika oleografija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ólje -a s (ọ́) - 1. mastna, v vodi netopna tekočina, ki se pridobiva iz rastlin, živalskih maščob, nafte: rafinirati olje; stiskati olje iz semen; morje je mirno kakor olje / kuhati, peči na olju; mazati se z oljem / bučno, olivno, rastlinsko olje; jedilno olje; kurilno olje tekoče gorivo za kurjavo, ki se pridobiva navadno iz nafte; laneno olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov; ribje olje iz svežih jeter ribe trske; zemeljsko olje nafta; olje za sončenje; peč, svetilka na olje
- 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se slika z oljnatimi barvami: slikati v olju
// slika v tej tehniki: razstava olj; olja in akvareli
● mehanik je menjal olje v avtomobilu motorno olje; knjiž., ekspr. priliti upom olja povečati, okrepiti upe; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še bolj poslabšal položaj, odnose; ekspr. namazati otroka z brezovim, leskovim oljem natepsti z brezovo, leskovo šibo; natepsti sploh; star. hudičevo olje žveplena kislina; knjiž. sta kot olje in voda se ne razumeta dobro; se sovražita; redko vse gre kakor po olju po maslu
♦ avt. detergentno olje; kem. eterično olje; katransko olje pridobljeno z destilacijo katrana za izdelavo motornih goriv; rel. sveto olje blagoslovljeno olivno olje, ki se uporablja za maziljenje, zlasti bolnikov; strojn. lahko olje redko tekoče za mazanje strojev; letno olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za poletni čas; motorno olje za mazanje motorjev z notranjim zgorevanjem; odpadno olje ki je za prvotni namen že izrabljeno; teh. legirano olje mineralno olje s kemičnimi dodatki; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ozemljítevSSKJ -tve ž (ȋ) ekspr. 1. delanje, povzročanje, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljitev (1): ozemljitev želje; Z idealizmom je treba biti previden, saj lahko brez praktične ozemljitve postane nezanesljiv in nevaren 2. povzročanje, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega; prizemljitev (2): Ne pozabite si vzeti časa za praktične in posvetne naloge: opravljanje vsakdanjih fizičnih del je koristna tehnika ozemljitve E ↑ozemljíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pastél -a m (ẹ̑) um. različno mehek, raznobarven slikarski material: mehki, trdi pastel;
oljni, voščeni pastel // slikarska tehnika s takšnim materialom: slikati v pastelu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in pastelov / Jakčevi pasteli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pastózen -zna -o prid. (ọ̑) um. ki se nanaša na površino v debelih plasteh: pastozne barve / pastozna tehnika slikanjapastózno prisl.: pastozno naslikana olja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
patchwork1 -a cit. [pêčvórk] m (ȇ-ọ̑) 1. tiskan ali tkan vzorec, ki ima videz sešitih majhnih koščkov tkanine različnih vzorcev in barv; krpanka (1): Novost v modi je barvni patchwork
// tehnika skladanja in šivanja raznobarvnih vrst blaga v celoto: V prostem času se ukvarja s patchworkom 2. izdelek s takšnim vzorcem: Iz usnja, ki je bilo takrat sprejemljivo izključno za športne jopiče, je Cavalli naredil material za vse priložnosti: leta 1972 je predstavil patchwork, oblačila iz različnih koščkov usnja 3. kar je sestavljeno iz več različnih elementov; krpanka (2): Delajo nekakšen patchwork iz različnih romanov in dram E ← agl. patchwork iz patch 'krpa, zaplata' + work v pomenu 'izdelek'patchwork2 -- v prid. rabi
patchwork vzorec in vzorec patchwork; patchwork tehnika in tehnika patchwork; Znameniti stol Egg so preoblekli v patchwork tkanino
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
perorísba -e ž (ȋ) um. likovna tehnika, pri kateri se podoba nariše s peresom in tušem: njegovi uspehi v perorisbi // risba v tej tehniki: knjiga je opremljena s perorisbami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pétje -a s (ẹ́) glagolnik od peti: od daleč se je razlegalo petje;
glasno, veselo, žalostno petje;
ubrano petje fantov na vasi;
slišalo se je hripavo petje pijancev / ta nas vadi in vodi v petju / ukvarjati se s petjem / tehnika petja / igra s petjem; petje in ples / zbudilo ga je glasno petelinje, ptičje petje; petje kosa, slavčkov / po dolini odmeva petje zvonov zvonjenje // enoglasno, dvoglasno, zborovsko petje; komorno petje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
plézanje -a s (ẹ̑) glagolnik od plezati: plezanje opic;
plezanje po drevju;
priprava za plezanje / planinec se je ponesrečil pri plezanju; plezanje po strmih stenah; tehnika plezanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pòdvŕsta -e ž (ȍ-ŕ) - 1. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od vrste: rastlinska, živalska podvrsta
- 2. knjiž. vsaka od različnih oblik pojavov ali stvari v okviru pojavov ali stvari iste vrste: ista pripovedna tehnika se pojavlja pri različnih pisateljih v več podvrstah / razdeliti izdelke na več vrst in podvrst
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
poláganjeSSKJ -a s (ȃ) poláganje rók -a -- s (ȃ, ọ́) v alternativni medicini
metoda naravnega zdravljenja, pri kateri univerzalna življenjska energija prek rok, dlani terapevta prehaja na pacienta: Zdravljenje z bioenergijo je preprosta tehnika dotikanja oziroma polaganja rok na telo ali v njegovo neposredno bližino, ki je del tradicionalnega, naravnega zdravilstva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
politéhnika -e ž (ẹ́) - 1. v nekaterih deželah višja ali visoka šola za tehnične vede: vpisati se na politehniko; študent politehnike
- 2. knjiž., redko tehnične vede, tehnika: osnove politehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pomasóviti -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti, povzročiti, da postane kdo po načinu življenja in mišljenja enak, podoben množici, večini: tehnika, standard navadno pomasovi posameznika;
bili so taki časi, da se je bilo najbolje pomasovitipomasóvljen -a -o: pomasovljen človek; pomasovljena družba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
potápljanje -a s (ā) glagolnik od potapljati: potapljanje ladij / potapljanje in plavanje; tehnika potapljanja / športno potapljanje
♦ šport. globinsko potapljanje v morsko globino, večjo od 15 m
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pránajáma -e ž (ȃ-ȃ) tehnika dihanja pri jogi: Dihalne vaje oziroma pranajama pomagajo k dvigu samozavesti in koncentracije pred športnimi tekmovanji E ← agl. pranayama, nem. Pranayama ← stind. prāṇāyāma, dobesedno 'zadrževanje dihanja', iz ↑prána + stind. āyāma- 'podaljšanje, raztegnitev'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
pránoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) v alternativni medicini zdravljenje z dotikom, drsenjem rok nad obolelim mestom, kar spodbuja obrambni mehanizem in vodi k samoozdravitvi: pranoterapija in refleksoterapija; Zdravljenje s pranoterapijo je preprosta tehnika dotikanja oziroma polaganja rok na telo in del tradicionalnega, naravnega zdravilstva E ← agl. pranotherapy, nem. Pranotherapie iz ↑prána + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
práskanka -e ž (á) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje s praskanjem različno obarvanih ali različno sestavljenih plasti površine: zanimati se za praskanko in lepljenko // slika v tej tehniki: razstavljati praskanke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
predvajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predvajanje: predvajalne naprave / predvajalna tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
prestópanje -a s (ọ̄) glagolnik od prestopati: pred vrati je bilo slišati prestopanje / prestopanje z vlaka na vlak / prestopanje določenega obsega članka / preprečiti prestopanje zakonov
♦ šport. tehnika smučanja ob spreminjanju smeri, pri kateri se prenaša teža telesa z ene smučke na drugo; element umetnostnega drsanja, pri katerem drsalec zaporedoma prestavlja isto nogo čez drugo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
propagánda -e ž (ȃ) - 1. načrtno razširjanje, pojasnjevanje političnih, nazorskih idej z namenom, da se uresničijo: organizirati propagando med delavci; razviti živahno propagando za napredne ideje; pomanjkljiva, učinkovita propaganda; ustna propaganda; psihologija, tehnika propagande / propaganda modernega načina kmetovanja, poslovanja / delati propagando za svoje nazore
- 2. nav. slabš. namerno prikrivanje, potvarjanje česa z namenom, da se politično, ideološko vpliva: preprečevati sovražnikovo propagando; fašistična, prevratna, protidržavna propaganda / ne verjamem mu, to je samo propaganda / lažna propaganda
- 3. javno opozarjanje na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce: ta tovarna proda veliko izdelkov, ker ima dobro propagando; televizijska, turistična propaganda / dela propagando za najnovejše gospodinjske aparate / ekonomska propaganda / pog. šef propagande propagandnega oddelka
● ekspr. sam sebi dela propagando se hvali; ekspr. domov je prišel s polno aktovko propagande propagandnega gradiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
računálniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enotoračunálniško prisl.: računalniško obdelati podatke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rádiotéhnika -e ž (ā-ẹ́) - 1. tehnika prenašanja signalov z radijskimi valovi: zanima ga radiotehnika; razvoj radiotehnike
- 2. izdelovanje, uporaba in popravljanje radijskih aparatov: ukvarjati se z radiotehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
radíranka -e ž (ȋ) knjiž. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: tehnični problemi radiranke // odtis v tej tehniki: na stenah je viselo nekaj radirank
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rákov1 -a -o prid. (á) nanašajoč se na rak1: rakove klešče;
rakovo meso je zelo okusno / rakova rižota
● ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada
♦ geogr. rakov povratnik severni povratnik; muz. rakov postop kompozicijska tehnika, pri kateri se uporablja obrnjeno zaporedje tonov od konca do začetka; obrt. rakov vbod petlja (pri kvačkanju), pri kateri se kvačka brez ovijanja niti vbode v nasprotno smer kot običajno; prisl.: konj je začel stopati po rakovo nazaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
raziskoválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raziskovanje: raziskovalna metoda, tehnika;
na pot ga je gnala velika raziskovalna vnema / raziskovalni predmet; raziskovalni pripomočki; raziskovalni satelit; raziskovalna ladja; jamarska raziskovalna odprava / raziskovalni center, inštitut / raziskovalna naloga; raziskovalno delo / raziskovalni sodelavec; raziskovalna skupnost skupnost, v kateri izvajalci in uporabniki načrtujejo in usklajujejo razvoj posameznih znanstvenih disciplin in razvoj raziskovalne dejavnosti nasploh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razporedíti -ím dov., razporédil (ī í) - 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste
- 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja
- 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke
- 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika
♦ ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe
razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo
♦ bot. list z mrežasto razporejenimi žilami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razpráven1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razpravo: razpravna tehnika / razpravni zapisnik / določiti razpravni dan / razpravna dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razsvetljáven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljavo ali razsvetljevanje: slabe razsvetljavne možnosti;
razsvetljavna tehnika / izdelava razsvetljavnega stekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
razsvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razsvetljevanje: razsvetljevalna priprava / razsvetljevalna tehnika / razsvetljevalne težnje; razsvetljevalno delovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
refleksológ -a m, člov. (ọ̑) v alternativni medicini strokovnjak za refleksologijo: Masažna tehnika je zahtevna, zato dober refleksolog potrebuje mnogo vaje in izkušenj E po zgledu agl. reflexologist iz (↑)refléks + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
reprodukcíjski tudi reprodúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na reprodukcijo: reprodukcijske naprave;
reprodukcijska tehnika / reprodukcijski fotograf / reprodukcijski organi; reprodukcijska sposobnost / reprodukcijski material; reprodukcijski stroški / reprodukcijska veriga medsebojna odvisnost in skladna povezanost gospodarskih panog, ki omogoča nemoteno reprodukcijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
reproduktíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reprodukcijo: reproduktivni postopki;
reproduktivna tehnika / reproduktivni glasbeniki, umetniki / reproduktivna sposobnost
♦ bot. reproduktivni organ cvet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
retrospektíva -e ž (ȋ) - 1. knjiž. spominsko obnavljanje česa preteklega: retrospektiva pomembnejših dogodkov iz življenja
// kar je rezultat takega obnavljanja: članek vsebuje nekaj zanimivih retrospektiv - 2. lit. podajanje tega, kar se je zgodilo pred tem, o čemer se pripoveduje, kar se prikazuje: avtor v pripovedi pogosto zaide v retrospektivo / tehnika retrospektive
// del literarnega, dramskega dela, v katerem se to podaja: dolge retrospektive motijo potek osrednje zgodbe - 3. knjiž., s prilastkom prikaz, predstavitev pomembnejših zlasti likovnih, filmskih del iz daljšega preteklega obdobja: pripraviti retrospektivo slovenskega slikarstva; retrospektiva otroških filmov / retrospektiva impresionizma; retrospektiva znanega slikarja / zadnja knjiga je nekaka retrospektiva njegovega ustvarjanja
● publ. podati retrospektivo razvoja našega šolstva pregled; publ. iz retrospektive je bila odločitev napačna gledano nazaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
retrospektíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na retrospektivo: retrospektivno presojanje življenja / retrospektivna tehnika drame, romana / prirediti retrospektivno razstavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
rísba -e ž (ȋ) - 1. upodobitev česa s črtami: končati risbo; proučevati otroške risbe; zbrisati risbo na tabli; stene so pokrite z risbami; barvna, črno-bela, vrezana risba; prostoročna risba / shematična risba; risba v določenem merilu; pog. rad ima risbe tega slikarja slike, podobe
// kar je temu podobno: zaradi vlage so na stropu nastajale čudne risbe / po golitvi se risba pri mačkah spremeni oblika in razporeditev različno obarvanih mest
// list, na katerem je kaj narisano: oddati risbo učitelju; raztrgati risbo; rob risbe - 2. um. likovna tehnika, pri kateri se upodablja zlasti z enobarvnimi črtami: uspešen je v risbi in akvarelu
// delo, izdelek v tej tehniki: razstavljene risbe in bakrorezi; risba s svinčnikom, ogljem; risba v kredi / črtna risba ki je iz črt brez vmesnih tonov; lavirana risba; tonska risba ki je iz črt z vmesnimi toni
♦ strojn. delavniška risba ki prikazuje potek izdelave predmeta v delavnici; teh. tehnična risba grafični prikaz tehničnega objekta po dogovorjenih pravilih; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
samogóvor -a m (ọ̑) daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga: nestrpno je prekinil njen samogovor;
poslušali so očetove dolge samogovore o življenju / igralec bi moral svoj samogovor povedati glasneje
♦ lit. notranji samogovor pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori // ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: nerodno mu je bilo, ker so njegov samogovor slišali tudi drugi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
segreválen -lna -o [səg in seg] prid. (ȃ) nanašajoč se na segrevanje: segrevalne naprave / segrevalna tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sépija -e ž (ẹ́) - 1. kem. sivo rjavo netopno barvilo navadno iz izločka črnilne žleze sipe: uporaba sepije v slikarstvu
- 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se uporablja kreda ali tinktura iz tega barvila: slikati v sepiji / razstava sepij slik v tej tehniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
serigrafíja -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: serigrafija in monotipija // odtis v tej tehniki: zbirka serigrafij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
serigráfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na serigrafijo: serigrafski tisk / serigrafska grafična tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sfumáto -a m (ȃ) um. slikarska tehnika, pri kateri se z barvami dosegajo zabrisani obrisi, mehki prehodi: slikar pogosto uporablja sfumato;
neskl. pril.: sfumato tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sgraffíto -a [-afi-] m (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri nastane podoba z izpraskanjem ene ali več plasti raznobarvnih ometov: izkazal se je v sgraffitu // slika v tej tehniki: stene so pokrite s sgraffiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
shiatsu1 -- in -ja cit. [šijácu] in šiácu -- in -ja [šijacu] m (ȃ) japonska masažna tehnika, pri kateri se s pritiskanjem na določene točke telesa spodbuja pretok energije v njem: Shiatsu je tradicionalna japonska masažna tehnika, ki ima temelje v tradicionalni kitajski medicini | Po njegovih izkušnjah šiacu učinkovito preprečuje stres in odpravlja njegove škodljive posledice E ← agl. shiatsu, nem. Shiatsu ← jap. šiatsu(-ryōhō) iz shi 'prst' + atsu 'pritisk' + ryōhō 'terapija, zdravljenje'shiatsu2 -- v prid. rabi
shiatsu masaža in masaža shiatsu; V Švici je opravila študij shiatsu terapije in zdrave prehrane
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
sitotísk -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito: dobro obvladuje sitotisk;
uporaba sitotiska / sitotisk na blago // odtis v tej tehniki: na steni so viseli akvareli in sitotiski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
skating -a cit. [skêjting-] in skêjting -a m (ȇ) tehnika teka na smučeh, pri kateri je gibanje podobno drsanju: V prvem krogu skatinga sem še skušala teči z najboljšimi, potem pa sem dojela, da ne morem | Tekaško progo za skejting in ob njej smučino za klasični korak je treba s teptalci vleči vsaj vsak drugi dan E ← agl. skating iz ↑skêjt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
skladáteljski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na skladatelje: skladateljsko delo / skladateljska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
slikárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na slikarje ali slikarstvo: slikarska razstava;
kiparska in slikarska dela / ima poseben slikarski dar; knjiž. iskati nov slikarski izraz / slikarska akademija, šola / slikarska tehnika, umetnost / slikarski čopič; slikarske barve; slikarsko platno, stojalo / izučiti se slikarske obrti
♦ geom. slikarska perspektiva centralna projekcija na eno samo projekcijsko ravnino; gled. slikarska delavnica delavnica za poslikavo kulis; um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjevslikársko prisl.: slikarsko okrašene začetne črke; slikarsko zanimiv motiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
snemálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na snemanje: snemalna ekipa je delala celo noč / snemalna kamera; snemalne naprave; nova snemalna tehnika / snemalni studio
♦ elektr. snemalna elektronka elektronka, ki spreminja optične slike v električne televizijske signale; snemalna glava del magnetofona, magnetoskopa, ki omogoča zapis informacije; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
someljêjski -a -o in sommelierski -a -o cit. [someljêjski] prid. (ȇ) ki se nanaša na someljeje ali someljejstvo: Izšolal se je za gostinskega tehnika in opravil someljejski tečaj prve stopnje E ↑someljé
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
staccáto [-aka-] prisl. (ȃ) muz., označba za način izvajanja kratko, ločeno: igrati staccatostaccáto -a m izvajanje tonov s prekinitvami, ki skrajšajo njihovo trajanje do polovice: vaje za staccato; pren., knjiž. njen narečni staccato ga je zelo motil; neskl. pril.: staccato tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
stríženka -e ž (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka // slika v tej tehniki: delati striženko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
strúženka -e ž (ú) um. grafična tehnika, pri kateri struženje in poliranje hrapave bakrene plošče omogoča prehode iz temnega v svetlo: barvna struženka // odtis v tej tehniki: razstava struženk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
súh -a -o tudi -ó prid. (ȗ ú) - 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel premražen, vendar suh / evfem. razvila je dojenčka in videla, da je suh da ni opravil male potrebe
// ki je brez vode: vodnjak je suh; suha struga
// ekspr. ki ni solzen: kljub bolečinam so bile njegove oči suhe / suho ihtenje brez solz - 2. ki ima malo vlage, mokrote: zidati hišo na suhem terenu; biti potreben pijače kot suha zemlja dežja zelo
// suh mraz; pihati je začel suh veter; zrak je zelo suh; suha vročina / zapadlo je nekaj suhega snega / oči so se ji bleščale v suhem lesku
// ki nima, ne vsebuje vlage, mokrote: poiskali so suho mesto za prenočevanje; imeti suho stanovanje / skorja suhega kruha; imeti suha usta
// v katerem so zaradi izgube vlage, vode prenehali življenjski procesi: posekati suhe veje; odstranjevati rastlinam suho in orumenelo listje; drevo je že suho / človek s suho roko z roko, katere mišičje je upadlo, usahlo zaradi zmanjšanja celic; pren. biti suha veja na narodnem drevesu - 3. iz katerega je odstranjena vlaga, voda zaradi konzerviranja: pripraviti zalogo suhih gob; zelena in suha krma; suho sadje celo ali narezano posušeno sadje
// ker ni imela svežega kvasa, je zamesila s suhim
// ki je bil izpostavljen delovanju zraka ali tudi hladnega dima zaradi konzerviranja: suhe ribe; pršut in druge vrste suhega mesa
// ki je bil izpostavljen delovanju vročega dima zaradi konzerviranja: suha krača; kuhati skupaj z ričetom tudi suha svinjska rebra - 4. nav. ekspr. v katerem ni (veliko) padavin: marec je navadno suh; lepa in suha jesen / Avstralija je zelo suha; suho podnebje / suho vreme se bo nadaljevalo
- 5. pri katerem se ne uporablja tekočina: suhi proizvodni postopki / suho brisanje, umivanje / suhi šampon; suho britje britje, pri katerem se ne uporablja milnica, navadno z električnim brivskim aparatom; suho stranišče stranišče brez izplakovanja s tekočo vodo
- 6. ki ima na telesu razmeroma malo tolšče, mesa, ant. debel: zelo suh človek; bil je velik in suh; suha krava; suh kot kost, prekla, trska / suhe noge / postati suh v obraz
- 7. ki ima, vsebuje zelo malo maščobe, masti: suha krema za obraz / ima zelo suhe lase / pečenka je bila zažgana in suha premalo sočna; to meso je preveč suho pusto
- 8. v zvezi suha južina pajku podobna žival z zelo dolgimi nogami in majhnim telesom: po zidu je plezala suha južina; noge ima kot suha južina
- 9. ekspr. ki se ne da vplivati čustvom: postati suh pravnik / suhi prakticizem
// ki ne izraža čustev: s suhim glasom zavrniti koga; v nekaj suhih stavkih mu je sporočila svojo odločitev / to je rekel s suhim humorjem brez čustvene prizadetosti; suhi smeh; stil te knjige je zelo suh brezoseben
// njegovo pripovedovanje se zdi nemogoče, vendar je suha resnica čista, gola resnica
● suhi kašelj kašelj brez izmečka; pog. že sredi meseca je (čisto) suh brez denarja; ekspr. moj kozarec je že suh v njem ni več vina; suhe barve, barvice barve, barvice v obliki svinčnika ali paličice, pri katerih se ne uporablja voda; suha hrana nekuhane, ohlajene ali konzervirane preprostejše jedi, navadno kot hrana za na pot; suha juha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; suha roba leseni izdelki domače obrti; suha tinta barvilo v obliki goste mase za polnjenje kemičnih svičnikov; kemično črnilo; knjiž. v daljavi so zagledali suho zemljo kopno; ekspr. imeti suho grlo biti žejen; ekspr. to je bilo sedem suhih let čas brez uspehov pri delu, v kaki dejavnosti; čas revščine, pomanjkanja; suho zlato ekspr. tvojih besed ne morem vzeti za suho zlato ne verjamem ti popolnoma; star. skrinja, polna suhega zlata zlatnikov, cekinov; ekspr. ta človek je vreden suhega zlata je zelo dober, pošten; suh je kot poper nima denarja
♦ adm. suhi žig reliefno oblikovan, brezbarven žig, pri katerem se znak odtisne s stisnjenjem kovinskega pozitiva in negativa; agr. suha gniloba bolezen sira, pri kateri postane skorja zelo suha, razjedena; suha snov snov, ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; suho vino vino, ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; alp. suhi plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; pršni plaz; elektr. suhi člen galvanski člen, v katerem je elektrolit zgoščen v želatinasto snov; fiz. suha para para s temperaturo vrelišča, v kateri je v plinastem stanju že vsa tekočina; gastr. suha klobasa zelo posušena kranjska klobasa; suha kvaša kvaša brez kisa ali vina in prekuhane vode; geogr. suha jama kraška jama, v kateri ne teče voda; grad. suhi zid kamnit zid, pri katerem fuge niso zapolnjene z malto; kem. suha destilacija razkroj organskih snovi pri višji temperaturi brez dostopa zraka; kozm. suha koža koža, ki izloča malo maščobe; les. zračno suhi les les, ki zaradi doseženega higroskopskega ravnotežja z zunanjo vlažnostjo nima več možnosti nadaljnjega naravnega sušenja; mont. suha separacija separacija brez vode, ročno, po teži; navt. suhi dok dok na kopnem; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu; teh. suhi led ogljikov dioksid v trdnem stanju; (suha) pena zelo obstojna pena za suho čiščenje tekstilnih talnih oblog; um. suha igla grafična tehnika, pri kateri praskanje v bakreno ploščo omogoča neostro risbo; odtis v tej tehniki; vrtn. suha roža cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; zool. suhe južine pajkovci s členastim zadkom in dolgimi nogami, Opiliones
súho tudi suhó prisl.: suho odgovoriti, reči, vprašati; ves čas je suho pokašljeval; ogenj v peči je suho prasketal / v povedni rabi na sončni strani je že suho
♦ grad. suho vstavljeni robniki brez malte ali cementa
súhi -a -o sam.: tekma med suhimi in debelimi; zbrisati kaj do suhega; likati na suho; biti na gorkem in suhem biti varen pred mrazom in dežjem, vlago; pog. konec meseca sem vedno na suhem brez denarja; hraniti seme na hladnem in suhem; priti domov v suhem ko ne dežuje, sneži; prim. suho
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
svetlotísk -a m (ȋ) tisk. grafična tehnika, pri kateri se risba s kristalne steklene plošče, prevlečene s slojem želatine in kalijevega dikromata, odtiskuje s ploskim tiskom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
svilotísk -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: svilotisk in monotipija // odtis v tej tehniki: razstaviti svilotiske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
šíbek stil. šibák šíbka -o stil. -ó prid., šibkéjši (í ȃ í) - 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek
// ki ima majhno sposobnost prenašati duševne napore: moralno šibek človek; v sebi je dvomeč in šibek / šibek značaj - 2. ki po splošni (telesni) razvitosti ne dosega navadne stopnje: šibek prsni koš; sesalec s šibkim zobovjem / biti šibke postave, rasti / šibke veje
- 3. ki dosega nizko stopnjo
- a) glede na delovanje ali dejavnost: šibek grelec, motor; šibka žarnica
- b) glede na učinek, posledico: šibek ogenj; šibek veter; sonce je še šibko
- c) glede na čutno zaznavnost: šibek glas; šibka svetloba
- č) glede na intenzivnost: šibka narodna zavest; šibko upanje / šibke možnosti za uspeh majhne; šibka volja
- d) glede na izrazne sposobnosti: šibek roman; šibek talent / izpovedno šibek
- 4. ki ne dosega zadovoljive stopnje
- a) glede na določen razpon: številčno šibek zbor; biti šibkega zdravja; šibko znanje / šibka vidljivost majhna; šibka zasedenost dvorane slaba
- b) glede na kak kriterij, normo, zahtevo: socialno šibki sloji; biti šibek v angleščini, matematiki
- 5. ki ima majhno mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: šibka država; šibka vojska / šibek vladar; šibka industrija
- 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v majhni meri: rad pije šibek čaj; šibka kava; šibko vino
- 7. elektr., v zvezi šibki tok uporaba električne energije za prenos informacij in izdelava naprav, elementov, ki to omogočajo: tehnika šibkega toka / strokovnjak za šibki tok
● ekspr. šibki spol ženske; ekspr. vsa stvar stoji na šibkih nogah ni trdna, zanesljiva, ni dobro utemeljena; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi; redko do vasi je šibko uro hodá slabo
♦ lit. šibka cezura cezura za nepoudarjenim zlogom
šíbko stil. šibkó prisl.: žarnica šibko sveti; kričal je vedno šibkeje; sam.: izkoriščali so vdove, sirote in šibke; skrb za socialno šibke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
štáncanje -a s (ȃ) glagolnik od štancati: štancanje sponk / tehnika štancanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
téhnika -e ž (ẹ́) - 1. dejavnost, ki se ukvarja s konstruiranjem in izdelovanjem strojev, delovnih priprav, materialnih dobrin: dosežki, izdelki tehnike; ekspr. čuda tehnike; hiter razvoj tehnike
// veda o tej dejavnosti: študirati tehniko; poznavanje osnov tehnike / predavati tehniko / pog. vpisati se na tehniko na tehnično fakulteto - 2. izdelki te dejavnosti: prodajati tehniko / bela tehnika električni gospodinjski stroji
- 3. navadno s prilastkom strojna in druga oprema, potrebna za opravljanje kakega dela, dejavnosti: opremiti laboratorij z najsodobnejšo tehniko; zastarela tehnika / gradbena, poljedelska, raketna tehnika
- 4. urejen, ustaljen način, postopek opravljanja kakega dela, dejavnosti: izboljšati, obvladati tehniko; tehnika beljenja, učenja / fotografirati v barvni, črno-beli tehniki; slikarske tehnike / ekspr. svoje slikarstvo je degradiral na golo tehniko
♦ lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; tehnika retrospektive; muz. komponirati v dvanajsttonski tehniki; um. fresko tehnika - 5. žarg., med obema vojnama in narodnoosvobodilnim bojem ilegalna organizacijska enota za opravljanje kake tehnične dejavnosti, zlasti tiskarske: v mestu je delovalo več tehnik / centralna tehnika pri centralnem organu Komunistične partije Slovenije; ciklostilna, dokumentarna tehnika; partijska, partizanska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tehnikálija -e ž (á) 1. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: Podrobno poznavanje tehnikalij ni nujno, dobro pa je vsaj približno vedeti, kaj podpira vaš blog, da boste imeli pri nameščanju orodij manj težav 2. nebistvena, nepomembna podrobnost: Predlagam, da bi zadevo uredili v obliki amandmaja poslanske skupine, čeprav gre za čisto tehnikalijo, da ne bi bilo potem zapletov pred objavo v Uradnem listu 3. tehnični izdelek: Trenutno najbolj aktualna, se pravi modna, trendovska tehnikalija so GSM telefoni, ki bodo pa najbrž kmalu izgubili avro celo v deželah tranzicije in postali nekaj običajno koristnega E ← nem. Technikalie iz (↑)téhnika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
temeljíti -ím nedov. (ī í) - 1. narediti temelj čemu: hišo so dobro temeljili; temeljiti na pilotih, s piloti
- 2. navadno v zvezi z na imeti kaj za temelj, osnovo: obtožba temelji na dejstvih; komedija temelji na zamenjavanju glavnih oseb / to načelo temelji v zanikanju vsega / preh., publ. svoj govor je temeljil na trditvi, da so vsi ljudje enaki utemeljeval, gradil
temeljèč -éča -e: na znanosti temelječa tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
témpera tudi têmpera -e ž (ẹ̑; ȇ) um. - 1. barva, pri kateri se za vezivo uporablja emulzija: slikati s temperami; debel namaz tempere / plakatna tempera vodena barva za plakate
- 2. slikarska tehnika, pri kateri se slika s temi barvami: slikati v temperi
// slika v tej tehniki: razstava olj in temper; neskl. pril.: tempera barve; tempera tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
témperen tudi têmperen -rna -o prid. (ẹ̑; ȇ) um. tempera neskl. pril.: temperna barva / temperna tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tísk -a m (ȋ) - 1. glagolnik od tiskati: tisk se je začel; pripraviti knjigo za tisk; papir za tisk; tisk in vezava / dati rokopis v tisk; knjiga je v tisku se tiska
// tisk umetniških reprodukcij / tisk na platno, pločevino, usnje / tekstilni tisk
// kar nastane s tiskanjem: tisk že bledi; droben, komaj čitljiv tisk; tisk je zelo lep / barvni, črno-beli tisk; znamke so natisnili z rdečim tiskom / v slovarju je uporabljenih več vrst tiska tipov, velikosti črk, znakov - 2. nav. ed. dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: organizirati tisk; razvoj, zgodovina tiska; delavci v tisku tiskarstvu
// zakon o tisku / iziti v tisku biti objavljen
// navadno s prilastkom dela te dejavnosti: brati, spremljati tisk; razstava povojnega koroškega tiska; ilegalni, napredni tisk / mladinski, športni, verski tisk
// tudi mn., s prilastkom tiskano delo: nov bibliofilski tisk; našli so še dva protestantska tiska; časopisi, knjige, obrazci in drugi tiski - 3. nav. ed. sredstvo za javnosti namenjeno objavljanje sporočil, besedil v tiskani obliki, navadno časopisi, revije: tisk je o dogodku obširno poročal; mnenje, pisanje tiska; izjava za tisk; radio, televizija in tisk / domači, jugoslovanski, tuji tisk; dnevni ali informativni tisk dnevniki, tedniki za sprotno splošno obveščanje javnosti
// dejavnost, vezana na tako sredstvo: pogovor s predstavniki tiska
♦ jur. svoboda govora, tiska, združevanja; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji; tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev; enostranski tisk; globoki tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja, ploski tiskanje z ravne plošče, visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev; ležeči s postrani oblikovanimi, pokončni tisk s pokonci oblikovanimi črkami; negativni tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi; ofsetni tisk tehnika ploskega tiska s kovinske plošče; rastrski tisk; razmaknjeni z večjimi razmiki med vrstami, razprti tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; reliefni tisk pri katerem so črke plastične; slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene; periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tiskárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: tiskarski izdelki / tiskarski stroj; tiskarske barve / tipi tiskarskih črk; tiskarska tehnika / tiskarski delavec
● šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake
♦ tekst. tiskarski valj valj z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila na tkanino; tisk. (tiskarski) stavek kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje; tiskarski znaki znaki za črke, ločila in druga znamenja; tiskarska mera tipografska mera; tiskarska napaka nehotena, nezavedna postavitev, zapis tiskarskega znaka, besede pri stavljenju, tiskanju, ki ni v skladu z vsebino, obliko; tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tkálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tkanje: tkalna tehnika / tkalni stroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tkaníčenje -a s (ī) glagolnik od tkaničiti: ukvarjati se s tkaničenjem // tehnika vezenja po štetih nitih, ki popolnoma posnema tkanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tók -a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) - 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro
// nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov - 2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko
// potok je spremenil tok strugo, smer tečenja - 3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka
- 4. navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok
// to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji - 5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti
- 6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem področju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok
// prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi - 7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek
// z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem - 8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smer
● ekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje
♦ elektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
torévtika -e ž (ẹ́) um. tehnika oblikovanja kovin s cizeliranjem, tolčenjem: torevtika in graviranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tŕganka -e ž (r̄) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem odtrganih koščkov papirja, folije: obvladati lepljenko in trganko // slika v tej tehniki: razstavljati trganke
♦ agr. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
trík -a m (ȋ) - 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki
// dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki - 2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev
- 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami
- 4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; neskl. pril.: film. trik film risani ali lutkovni film
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
trikromíja -e ž (ȋ) tisk. tehnika reproduciranja barvnih slik s polaganjem rdeče, rumene in modre matrice druge na drugo, tribarvni tisk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
túš1 -a m (ȗ) - 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje
- 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tušu
// risba v tej tehniki: razstava olj in tušev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ubesedítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov;
sodobna ubeseditev antičnega mita;
tehnika ubeseditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
ujédanka -e ž (ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: dobro obvladuje ujedanko / tehnika ujedanke // odtis v tej tehniki: z ujedankami ilustrirana knjiga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
upodabljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na upodabljanje: upodabljalna tehnika / igralčeva upodabljalna moč, sposobnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vákuumski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vakuum: vakuumska posoda / vakuumsko pakiranje; vakuumsko sušenje / vakuumska tehnika
♦ elektr. vakuumska elektronka elektronka, pri kateri sta anoda in katoda v brezzračnem prostoru; strojn. vakuumska črpalka priprava za izsesavanje zraka iz zaprtega prostora; teh. vakuumska sušilnicavákuumsko prisl.: vakuumsko pakirana živila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
valjárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na valjarno: valjarniške naprave / valjarniška tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vdólbenka -e [u̯b] ž (ọ̑) um. grafična tehnika, pri kateri se lik upodablja z dolbenjem, poglabljanjem osnovne ploskve: bakrorez, lesorez in druge vrste vdolbenk // delo, izdelek v tej tehniki: na steni visi vdolbenka; razstava vdolbenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vèčzbórje -a s (ȅ-ọ̑) muz. kompozicijska tehnika, pri kateri je zbor razdeljen na dva ali več manjših zborov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vesóljski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vesolje:- a) vesoljska energija / vesoljski plini / vesoljski prostor
- b) vesoljske raziskave / vesoljski poleti / vesoljski potnik / vesoljski strokovnjak / vesoljska obleka; vesoljska tehnika / ekspr. vesoljski sprehod zadrževanje vesoljskega potnika v vesoljskem prostoru zunaj vesoljske kabine; publ. vesoljska doba doba po prvem poletu v vesolje; vesoljska ladja vozilo, namenjeno za vesoljske polete; vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij; vesoljska tekma tekma v vesoljskih raziskavah, poletih
♦ aer. vesoljsko letalo vozilo za polete na tir okoli zemlje in nazaj; teh. vesoljska kabina kabina vesoljske ladje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vezílen1 -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vezenje: vezilni vzorec / vezilni okvir; vezilna svila / vezilna tehnika
♦ obrt. vezilna osnova blago, na katerem se veze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vídeotéhnika -e ž (ȋ-ẹ́) rad. tehnika prenašanja slikovnih signalov: razvoj videotehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vistavizíjski -a -o prid. (ȋ) film. nanašajoč se na snemanje na filmski trak, ki teče vodoravno skozi kamero, in ustrezno projiciranje na široko platno: vistavizijski film / vistavizijska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
vitrážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vitraž ali vitražo: vitražna tehnika / vitražno slikarstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zasneževálni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi s prekrivanjem z umetnim snegom: zasneževalni sistemi; zasneževalni top naprava, ki iz vode dela umetni sneg; zasneževalne naprave; Smučišča so zaradi toplega vremena bolj ali manj kopna, saj tudi najsodobnejša zasneževalna tehnika ni mogla premagati narave E ↑zasneževáti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zavést -i ž (ẹ̑) - 1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj: bolniku se je po polurni nezavesti zavest vrnila; izgubiti zavest; biti brez zavesti / spravljati koga k zavesti; trenutki jasne zavesti med vročičnimi blodnjami; umreti pri polni zavesti
- 2. celota duševnih stanj in procesov, ki se jih kdo zaveda: po uživanju mamil se mu je zavest spremenila; dno, obrobje zavesti; motnje v zavesti; zavest in podzavest / vtisniti si kaj v zavest / individualna zavest
- 3. navadno s prilastkom celota idej, spoznanj o čem, kot jo ima kak osebek sploh: družbena, kolektivna zavest; vpliv antike na evropsko zavest; zavest dobe, družbe / ekološka, politična zavest
- 4. s prilastkom kar je rezultat ravnanja česa: zavest krivde, odgovornosti je rastla v njem; odhajati z zavestjo zmage; naša zavest o resnosti položaja je oslabela / imam prijetno zavest, da sem izpolnil svojo dolžnost
// zavedanje, da je kaj treba upoštevati pri svojem mišljenju, ravnanju: oblikovati otrokovo delovno zavest; privzgajati zavest tovarištva
// zavedanje o svoji pripadnosti čemu: imeti delavsko, razredno, stanovsko zavest; buditi domovinsko, narodno zavest
● resnica mu je prišla do zavesti zavedel se je resnice; ekspr. priklicati komu v zavest neljubi dogodek opozoriti, spomniti ga nanj; to imam vseskozi v zavesti tega se vseskozi zavedam
♦ filoz. zavest kar je in se zaveda sebe in sveta; družbena zavest v marksistični filozofiji celota idej, teorij družbe o umetnosti, znanosti, religiji, ki odraža stanje materialnega življenja; refleksivna zavest usmerjena na samo sebe; intencionalnost zavesti; razvoj zavesti po Heglu spreminjanje zavesti k popolnejšemu védenju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; psih. stanje zavesti oblika zavestnega doživljanja v budnosti, sanjah, ekstazi, meditaciji, po uživanju drog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zén -a m (ẹ̑) filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: sodobno zanimanje za zen in jogo;
neskl. pril.: zen budizem;
zen tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zóben -bna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na zob: zobna gniloba;
zobno tkivo / pog. zobna pasta krema za zobe; zobna ščetka / zobna proteza / zobni tehnik zobotehnik; zobna ambulanta; zobna tehnika zobotehnika
♦ anat. zobni cement kostno tkivo, ki prekriva zobne korenine; zobni lok položaj in razvrstitev zob v čeljusti; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zobna korenina del zoba, ki je v zobni jamici; zobna pulpa ali zobna meča vsebina zobne votline; zobna sklenina; med. zobni granulom; zobni kamen trda, kamnu podobna snov, ki se nabira na zobeh; (zobni) mostiček; (zobna) krona del zoba nad dlesnijo; snov v obliki kapice za zavarovanje poškodovanega vidnega dela zoba; zobna obloga kar se nabere na zobeh; zobno zlato zlato, ki se uporablja za prevleke zob in mostičke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
žvižgálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na žvižganje: žvižgalna tehnika / ekspr. razočarana publika se je oglasila s pravim žvižgalnim koncertom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.