Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tẹ́kati 1., tẹ̑kam, -čem, vb. impf. 1) laufen, Meg., Dict.-Mik., Cig., Jan., Rib.-Mik., Krelj, Dalm.; — fließen, C.; — 2) t. se, in der Brunft sein, Mik.; (o kravah), C.
təkáti 2., -kèm, vb. impf. = tkati, Cv.; (təkáti, -ȃm, Guts.).
tẹ́kavka, f. 1) die Läuferin, Mur.; — 2) noge tekavke, die Lauffüße, Cig. (T.); — 3) krava, katera se pogostoma poja, Kr.-Valj. (Rad); (prim. tekati se).
tẹ̑kəc, -kca, m. der Ziegen- oder Schafbock, Cig., C., M.; — prim. tekati se.
vȋnək 1., -nka, m. der Bug, die Krümmung, Jan., C., Valj. (Rad); v vinke tekati = sem in tja tekati, C.; — der Umweg, Guts.-Cig., Jan.; — der Umschweif, der Kunstgriff, Cig., Jan., C.; — prim. ovinek.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dr̀kati dr̀čem nedov. tekati: z vnougom paſzkom on dercse BKM 1789, 202; Nistere sztvaré hodijo, drcsejo KAJ 1870, 10; do ſzuncsenoga ſzhoda drkali bodo KŠ 1754, 4 b; nedrcsi k-vûvczom ti Zvedávat KAJ 1848, 231; kaj ſzam nej zamán drkao KŠ 1771, 595; bi kak zobſztom ne drkao KŠ 1771, 559; je povſzéd za nyim drkao KM 1790, 20; Vnogo je drkao SIZ 1807, 56; Kolmancsek je drkao po ogradi KAJ 1870, 11; pren. za düsov drcsem KM 1783; Gda ti po papiri drcses KAJ 1870, 7; Naj ſzi za blágo drcsejo KŠ 1754, 261; Je za bogáſztvom drkao KŠ 1754, 271
drkajóuči -a -e tekajoč: I dirkajouči po cejloj ovoj dr'zéli KŠ 1771, 122
léjtati léjčem nedov.
1. letati, premikati se po zraku z letalnimi organi: Repdesni; lejtati KOJ 1833, 170; pirušlek Po večeráj lejče sem-tam AI 1878, 7; fticze Vradoſzti lejcsejo BKM 1789, 95; Da nike ſztvári ober náſz lejcsejo BKM 1789, 157; vidimo kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3
2. pog. tekati: nej trbej na pouli szem i tá lejtati KOJ 1845, 103
pobežávati -am nedov. tekati: Po dvôri pure pobežávajo BJ 1886, 14

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drkati [dȓkati dȓkam] nedovršni glagol
  1. drseti, drsati se
  2. tekati

PRIMERJAJ: drkniti

frkati [fŕkati fȓkam] nedovršni glagol

hitro tekati sem in tja

lovžati [lovžáti lovžȃm] nedovršni glagol

hoditi, tekati naokoli

teči [téči téčem] nedovršni glagol
  1. premikati se s hitrimi koraki; teči
  2. premikati se tako, kot je značilno za tekočino; teči

PRIMERJAJ: tekati

tekati [tẹ́kati tẹ̑kam] nedovršni glagol

premikati se s hitrimi koraki; tekati

PRIMERJAJ: teči

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

tekajoč deležnik

PRIMERJAJ: tekati

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obteči dov., F5, circulare, obtezhi, okuli obdati; circuncurrere, obtezhi, okuli tekati; circundare, obdati, objeti, okuli obdati, obtezhi; circunfluere, obtezhi; concursator, kir vſe okuli obtezhe
sem prisl., F82, adesdum, ſem poidi, ſem ali leſſim pridi, ſtui tukai; advectere, ſem ali tiá pelati; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu pertezhi, perléſti; circuncursare, ſem ter tam tékati; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; huc illuc, ſem ter tám; fluxus, et refluxus maris, tèk tega morjá tiá inu ſem; ultrò citroque, ſem ter tiá; volaticus, -a, -um, ſem ter tám letezhi
tekati nedov., F12, chytrina, otrozhka ygra, kir okuli eniga ſidezhiga tékajo; circuncurrere, obtezhi, okuli tékati; circuncursare, ſem ter tam tékati; cursare, ſem ter tam tekati; cursare, et cursitare, ſem ter tám tékati; cursitare, vſeṡkuṡi tékati; decurrere, doli tezhi, doli tékati; discurrere, ſem ter tám tekati, okuli tékati; gymnicus, gymnasticus, ozhitnu ygranîe, kir nagi tékajo ludje; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide; profluvium, -ÿ, en flus is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡaderṡhati
ter vez., F83, discurrere, ſem ter tám tekati, okuli tékati; et tamen, ter vender; huc illuc, ſem ter tám; jactatus, -a, -u, ſem ter tja verṡhen; palimpsestus, -ti, pergamen, ali oſlova koṡha ṡa piſſanîe, ter lahku ṡbriſſanîe; paulatim, po malim, pozhaſſi, ṡdai ter ṡdai, li ṡzhaſſom; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter vzhaſſi; submonere, ṡdai ter ṡdai opominati, vzhaſſi opominati; subservire, poſluṡhiti, ṡdai ter ṡdai poſluṡhiti; vacillare, ſe ſpotikati, ſem ter ke s'nogami ṡaplétati, ſe ſpotikovati, zviblati

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tekati -am nedov. tekati: ſazhne po gaſſah tekat nedol., inu po njemu vprashat ǀ vſeskuſi more tejkat nedol. od prihoda, do sahoda ǀ vſe skuſi sa nym tejka 3. ed. ǀ Hudizh ima od nature, de vſeskuſi ſe okuli vertj, inu ſam ter kje skaka, inu v' kroh teka 3. ed. ǀ ſvejſde … vſe skusi po Nebeſih tekajo 3. mn., inu vener nihdar ſe neſmeishaio ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal del. ed. m, pſse vkup klizal ǀ vſe skuſi ſo tekali del. mn. m v' Opoteko pò reznie

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sem prislov
teči nedovršni glagol
tekati nedovršni glagol
ter veznik
tja prislov

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

okolitekati (okoli tekati) glag. nedov. ♦ P: 1 (MD 1592)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cukati se -am se nedovršni glagol
kaj; (na čem) s sunkovitimi potegi si prizadevati osvoboditi se; SODOBNA USTREZNICA: trgati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
drugačeji°2 -a -o (drugačiji, drugačeji) pridevnik
ki se (po lastnostih) razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugačen
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu
Število zadetkov: 28