Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.
pohába -e ž (ȃ) - 1. glagolnik od pohabiti: pohaba ujetnikov
- 2. nav. ekspr. trajna telesna okvara: njena pohaba ga ne moti
// pohabljen človek: po nesreči je ostal pohaba / kot psovka daj mi že mir, ti pohaba
Število zadetkov: 1