Tiskanje

invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída]

kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

invalidnína invalidníne samostalnik ženskega spola [invalidnína]

1.

od leta 2013 denarni prejemek invalida s telesno okvaro, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni

2.

do leta 2013 denarni prejemek invalida s telesno okvaro

STALNE ZVEZE: družinska invalidnina
ETIMOLOGIJA: ↑invalid

invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost]

1.

stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi

2.

ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj

STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost
ETIMOLOGIJA: ↑invaliden

okvára -e ž

kar nastane pri napravi, stroju, aparatu in onemogoča normalno delovanje

SINONIMI:

publ. defekt, star. kvar1, jezikosl. pokvara

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

trajna telesna okvara

GLEJ ŠE SINONIM: napaka
GLEJ ŠE: okvariti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

pohába -e ž (ȃ)
1. glagolnik od pohabiti: pohaba ujetnikov
2. nav. ekspr. trajna telesna okvara: njena pohaba ga ne moti
// pohabljen človek: po nesreči je ostal pohaba / kot psovka daj mi že mir, ti pohaba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.