aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] 1. za katerega je potreben kisik1.1. pri katerem je prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob prisotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] 1. za katerega ni potreben kisik1.1. pri katerem ni prisoten kisik
1.2. ki živi, je aktiven ob odsotnosti kisika
2. ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev mišic, pri katerih potekajo procesi, za katere ni potreben kisik2.1. ki je namenjen za krepitev mišic s spodbujanjem teh procesov
STALNE ZVEZE: anaerobni prag ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bétakarotén bétakaroténa; in beta karoten samostalnik moškega spola [bétakarotén] iz biologije, iz farmacije provitamin, ki se kot naravno barvilo pojavlja v zelenjavi in sadju, zlasti korenju, marelicah, in se v organizmu lahko pretvori v vitamin A; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije karoten beta, iz biologije, iz farmacije provitamin A
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. β-Carotene iz frc. β-carotène, iz gr. beta ‛druga črka grškega alfabeta’ + ↑karoten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín] iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] 1. zimzeleni iglasti grm z drobnimi temno modrimi plodovi; primerjaj lat. Juniperus communis; SINONIMI: iz botanike navadni brin
STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
B-vitamin B-vitamina samostalnik moškega spola [bévitamín] tudi [bə̀vitamín] iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v vodi, ki se pojavlja zlasti v manj obdelanih žitaricah, stročnicah, zelenjavi in pozitivno vpliva na celično presnovo; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije B vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin B
ETIMOLOGIJA: ↑B + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
čêsen čêsna samostalnik moškega spola [čêsən] 1. začimbna rastlina z razvejanim steblom in podzemno čebulico s stroki belkaste barve; primerjaj lat. Allium sativum 1.1. stroki te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: divji česen, medvedji česen ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. čèsen, knjiž. čèsan, bolg. čésъn < pslov. *česnъ, iz *česnǫti ‛razčesniti, razklati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
čiváva čiváve samostalnik ženskega spola [čiváva] zelo majhen pes z večjo glavo, krajšim gobcem in pokončnimi uhlji
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Chihuahua, po mehiški zvezni državi Chihuahua
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
deodoránt deodoránta samostalnik moškega spola [deodoránt] kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: dezodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Deodorant) iz it. deodorante ali angl. deodorant, iz lat. dē.. ‛od, stran’ + odōrāre ‛odišaviti’, iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
desánt desánta samostalnik moškega spola [desánt] 1. vojaški napad na območje pod sovražnikovim nadzorom iz zraka ali z morja
2. ekspresivno nenadno, intenzivno prizadevanje za dosego česa, zlasti prevlado, prisvojitev, prevzem nadzora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. descente, prvotno ‛sestop, padec, hoja navzdol’, iz descendre ‛sestopiti, dol iti’ < lat. descendere - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dezodoránt dezodoránta samostalnik moškega spola [dezodoránt] kozmetično sredstvo, ki zavira, preprečuje nastanek neprijetnega telesnega vonja, zlasti pod pazduho; SINONIMI: deodorant
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Desodorans iz frc. désodorisant iz désodoriser ‛razdišaviti’, iz dés.. ‛raz..’ < lat. dis.. + odōrisāre ‛odišaviti’ iz odor ‛duh, vonj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dláka dláke samostalnik ženskega spola [dláka] 1. nitast roževinast izrastek na koži sesalcev
FRAZEOLOGIJA: brez dlake na jeziku, cepiti dlako, do zadnje dlake, iskanje dlake v jajcu, iskati dlako v jajcu, iti za dlako, dlake se naježijo komu, menjati dlako, ne imeti dlake na jeziku, niti za dlako, za dlako ETIMOLOGIJA: = cslov. dlaka ‛koža’ in ‛barva’, hrv., srb. dlȁka < pslov. *dlaka < *tlaka - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dualístični dualístična dualístično pridevnik [dualístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. dualistisch, angl. dualistic, frc. dualistique, glej ↑dualizem
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dualízem dualízma samostalnik moškega spola [dualízəm] 1. obstoj dveh enakovrednih, dopolnjujočih se delov, polov, ki si navadno nasprotujeta in drug drugega vzpostavljata, definirata
2. iz filozofije smer, nazor, ki zagovarja obstoj dveh enakovrednih principov, počel
3. državna ureditev nekdanje Avstro-Ogrske, v kateri imata oba dela monarhije skupnega vladarja in vsak svojo ustavo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dualismus, angl. dualism, frc. dualisme iz nlat. dualismus, iz lat. duālis ‛dvojen’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
džúl džúla; in joule samostalnik moškega spola [džúl] 1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje energije ali opravljenega dela, ki ustreza energiji ali delu, kot ga opravi sila enega njutna pri premiku telesa za en meter; simbol: J1.1. energija, ki jo telo pridobi z vnosom hranilnih snovi, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: ↑joule
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
fáraonski fáraonska fáraonsko pridevnik [fáraọnski] STALNE ZVEZE: faraonska mravlja ETIMOLOGIJA: ↑faraon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
glórija glórije tudi glôrija glôrije samostalnik ženskega spola [glórija] tudi [glôrija] 1. pas svetlobe okoli glave kot znamenje svetosti, božanskosti, zlasti pri svetnikih1.1. pas svetlobe, svetloba kot tako znamenje
3. ekspresivno slava, čast
4. iz meteorologije mavrici podoben sij okrog človeka ali njegove sence, ki zaradi uklona svetlobe na vodnih kapljicah nastane na zgornji meji megle, oblakov, zlasti v gorah
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gloria) iz clat. gloria ‛čast, slava’ < lat. glōria, iz ide. korena *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gomoljíka gomoljíke samostalnik ženskega spola [gomoljíka] 1. krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: tartuf
STALNE ZVEZE: bela gomoljika, črna gomoljika, perigordska gomoljika, poletna gomoljika ETIMOLOGIJA: ↑gomolj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija] 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
inhalácijski inhalácijska inhalácijsko in inhalacíjski inhalacíjska inhalacíjsko pridevnik [inhaláciski] in [inhalacíski] ETIMOLOGIJA: ↑inhalacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
inhalíranje inhalíranja samostalnik srednjega spola [inhalíranje] 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhalacija
2. vnašanje, zajemanje česa v pljuča, zlasti dima pri kajenju2.1. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhalacija
ETIMOLOGIJA: ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati] 1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
invalíd invalída samostalnik moškega spola [invalít invalída] 1. kdor ima dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno kdor je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: civilni invalid vojne, delovni invalid, vojaški mirnodobni invalid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Invalid iz frc. invalide, prvotno ‛nemočen’, to pa iz lat. invalidus iz lat. in.. ‛ne..’ + validus ‛krepak, čvrst’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti] 1. povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa
2. v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini
3. ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več
4. v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več
5. ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa
6. v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja
FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izpodrínjen izpodrínjena izpodrínjeno pridevnik [ispodrínjen] 1. ki ga s svojo prostornino odstrani kaj, kar zavzame isti prostor
2. ki se začne uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
joule joula; in džúl samostalnik moškega spola [džúl] 1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje energije ali opravljenega dela, ki ustreza energiji ali delu, kot ga opravi sila enega njutna pri premiku telesa za en meter; simbol: J1.1. energija, ki jo telo pridobi z vnosom hranilnih snovi, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Joule, angl., frc. joule, po angleškem fiziku Jamesu Prescottu Joulu (1818–1889)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
káčast káčasta káčasto pridevnik [káčast] STALNE ZVEZE: kačasta smreka ETIMOLOGIJA: ↑kača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kádmij kádmija samostalnik moškega spola [kádmi] mehka težka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Cd
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Cadmium iz nlat. cadmium, iz lat. cadmia ‛cinkova ruda’, prevzeto iz gr. kadmeía, po grškem junaku Kadmosu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar] iz agronomije, iz zoologije majhna zajedavska žuželka s polkrožnim zunanjim ogrodjem, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Coccoidea
STALNE ZVEZE: ameriški kapar ETIMOLOGIJA: ↑kapa - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kentáver kentávra samostalnik moškega spola [kentávər] 1. grško mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
2. podoba, ki predstavlja mitološko bitje z zgornjim delom telesa človeka ter s trupom in nogami konja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kentaur in lat. centaurus iz gr. kéntauros, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kílovólt kílovólta samostalnik moškega spola [kílovólt] iz elektrotehnike, iz fizike merska enota za izražanje električne napetosti, tisoč voltov; simbol: kV
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kilovolt, angl., frc. kilovolt, iz novoklas. kilo.. ‛tisoč osnovnih enot’ iz gr. khílioi ‛tisoč’ + ↑volt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
klistír klistírja samostalnik moškega spola [klistír] 1. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko za čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja1.1. čiščenje črevesa, spodbujanje njegovega delovanja z dajanjem odvajalnega sredstva v danko; SINONIMI: klistiranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Klistier in lat. clystērium iz gr. klystḗrion, iz klýdzō ‛izperem, očistim’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kônjev kônjeva kônjevo pridevnik [kônjeu̯ kônjeva kônjevo] ETIMOLOGIJA: ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
korêselj korêslja samostalnik moškega spola [korêsəl] iz zoologije manjša, krapu podobna sladkovodna riba z izbočenim hrbtom, manjšo glavo in dolgo hrbtno plavutjo; primerjaj lat. Carassius carassius
STALNE ZVEZE: srebrni koreselj, zlati koreselj ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz manjšalnice od avstr. nem. Gareis, kar je prevzeto iz češ. karas = polj. karaś in rus. karásь, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp] 1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadni krap FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kremírati kremíram dovršni in nedovršni glagol [kremírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. kremieren iz lat. cremāre ‛(za)žgati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča] 1. priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice1.1. temu podoben pripomoček za česanje, nego telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti] 1. čistiti kaj s krtačo, ščetko1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: ↑krtača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lenívec lenívca samostalnik moškega spola [lenívəc] 1. sesalec z manjšo glavo in dolgimi kremplji, ki se giblje zelo počasi, živeč v Južni in Srednji Ameriki; primerjaj lat. Bradypus, Choloepus
2. ekspresivno len, počasen, neaktiven človek
STALNE ZVEZE: dvoprsti lenivec, orjaški lenivec, triprsti lenivec ETIMOLOGIJA: iz leniv iz ↑len
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
luskínar luskínarja samostalnik moškega spola [luskínar] 1. gojen krap, ki ima celo telo pokrito z luskami
2. iz biologije neužitna lističasta goba z luskami, navadno rumenkaste barve, ki raste v šopih; primerjaj lat. Pholiota
ETIMOLOGIJA: ↑luskina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili. ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
medičína medičíne samostalnik ženskega spola [medičína] iz čebelarstva sladka tekočina, ki se izloča iz cvetnih in izvencvetnih žlez medovitih rastlin in jo čebele nabirajo ter predelujejo v med
ETIMOLOGIJA: ↑medica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mílilíter mílilítra samostalnik moškega spola [mílilítər] merska enota za izražanje prostornine, tisočina litra; simbol: ml
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Milliliter, angl., frc. millitre, it. millilitro, iz novoklas. milli.. ‛tisoči del osnovne enote’ iz lat. mille ‛tisoč’ + ↑liter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
močeràd močeráda samostalnik moškega spola [močeràt močeráda] 1. dvoživka črne barve z rumenimi lisami, manjšo glavo, daljšim valjastim telesom in daljšim okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra salamandra; SINONIMI: iz zoologije navadni močerad
2. iz zoologije dvoživka z manjšo glavo, daljšim telesom, štirimi enako velikimi nogami in daljšim okroglim repom; primerjaj lat. Salamandra
STALNE ZVEZE: navadni močerad, planinski močerad ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȍčerad < slovan. *močeradь, nejasno, morda iz *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ + izpeljanka iz ↑jesti, prvotno torej *‛ki jé deževnike’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
neoprén neopréna tudi néoprẹn néoprẹna samostalnik moškega spola [neoprén] tudi [néoprẹn] 1. raztegljiv sintetični material, ki omogoča toplotno izolacijo in se uporablja zlasti za izdelavo plavalnih, potapljaških oblačil1.1. manj formalno plavalna, potapljaška oblačila, oprema iz tega materiala
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Neopren, it., angl. neoprene, frc. néoprène, iz novoklas. neo.. ‛nov’ iz gr. néos + (kloro)pren
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
newton newtona; in njúten samostalnik moškega spola [njútən] iz fizike izpeljana merska enota za izražanje sile, ki ustreza sili, potrebni, da telo z maso enega kilograma pospešuje s pospeškom enega metra na kvadratno sekundo; simbol: N
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Newton, angl., frc. newton, po angleškem fiziku Isaacu Newtonu (1643–1727)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
njámi medmet1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
njúten njútna; in newton samostalnik moškega spola [njútən] iz fizike izpeljana merska enota za izražanje sile, ki ustreza sili, potrebni, da telo z maso enega kilograma pospešuje s pospeškom enega metra na kvadratno sekundo; simbol: N
ETIMOLOGIJA: ↑newton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se] 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
2. odzvati se na klic, poziv
3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil. ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
oslôvski oslôvska oslôvsko pridevnik [oslôu̯ski] STALNE ZVEZE: oslovski kašelj FRAZEOLOGIJA: oslovska klop, oslovska ušesa, oslovski most, poslati koga v oslovsko klop, sedeti v oslovski klopi ETIMOLOGIJA: ↑osel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
otréti otrèm dovršni glagol [otréti] 1. narediti kaj, zlasti kožo, suho z drgnjenjem1.1. odstraniti kaj mokrega z drgnjenjem
ETIMOLOGIJA: ↑treti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pájkovec pájkovca samostalnik moškega spola [pájkovəc] iz zoologije členonožec s telesom iz glavoprsja in zadka in štirimi pari členastih nog; primerjaj lat. Arachnida
ETIMOLOGIJA: ↑pajek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
paličnják paličnjáka samostalnik moškega spola [paličnják] žuželka s podolgovatim telesom, ki spominja na del rastline, zlasti vejico, list; primerjaj lat. Phasmatodea, Phylliidae
ETIMOLOGIJA: ↑palica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
piramída piramíde samostalnik ženskega spola [piramída] 1. geometrijsko telo, katerega osnovna ploskev je mnogokotnik, stranske ploskve pa trikotniki, ki se na vrhu stikajo v eni točki1.1. predmet take ali podobne oblike
1.2. stavba take ali podobne oblike, zlasti kot grobnica, svetišče
1.3. kar po obliki spominja na tako geometrijsko telo
2. sistem, ureditev, katere hierarhično organizirani elementi so razvrščeni tako, da se njihovo število od osnovne, najnižje ravni proti vrhu postopoma zmanjšuje, ali grafični prikaz takega sistema, ureditve
STALNE ZVEZE: prisekana piramida FRAZEOLOGIJA: dežela piramid ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pyramide in lat. pȳramis iz gr. pȳramís, prvotneje ‛vrsta sladice iz popečenih pšeničnih zrn in medu, morda piramidaste, stožčaste oblike’, iz pȳrós ‛pšenica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
piramidálen piramidálna piramidálno pridevnik [piramidálən] STALNE ZVEZE: piramidalni sistem ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. pyramidal iz poznolat. pyramidalis, iz ↑piramida
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
piramídast piramídasta piramídasto pridevnik [piramídast] STALNE ZVEZE: piramidasti pilovec ETIMOLOGIJA: ↑piramida
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
piramídni piramídna piramídno pridevnik [piramídni] STALNE ZVEZE: piramidna shema, piramidni sistem ETIMOLOGIJA: ↑piramida
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
podkovnják podkovnjáka samostalnik moškega spola [potkou̯nják] iz zoologije netopir s kožno gubo med nosnicami v obliki podkve; primerjaj lat. Rhinolophidae
STALNE ZVEZE: južni podkovnjak, mali podkovnjak ETIMOLOGIJA: ↑podkev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prelisíčiti prelisíčim nedovršni glagol [prelisíčiti] 1. ekspresivno z določenim namenom zavesti koga, zlasti z iznajdljivostjo, bistrostjo, kršenjem pravil
2. ekspresivno namerno povzročiti, doseči, da kaj poteka, deluje drugače, kot je običajno, načrtovano, zlasti z uporabo česa neustreznega, nedovoljenega, nepričakovanega
ETIMOLOGIJA: iz lisičiti ‛z zvijačo prihajati do česa’ iz ↑lisica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
preprédati preprédam nedovršni glagol [preprédati] 1. ekspresivno biti razširjen po površini v obliki mreže1.1. ekspresivno prekrivati površino s svojim gibanjem, pojavljanjem ali rastjo v obliki mreže
2. ekspresivno delati, da se kaj pojavi, razširi v obliki mreže
3. ekspresivno biti prisoten skoraj povsod, v veliki meri
ETIMOLOGIJA: ↑prepresti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
próvitamín próvitamína samostalnik moškega spola [próvitamín] iz biologije, iz farmacije organska snov, ki se v organizmu lahko pretvori v vitamin
STALNE ZVEZE: provitamin A, provitamin B5 ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. provitamin, nem. Provitamin, iz lat. pro.. v pomenu ‛naprej, vnaprej’ + ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
razstrupíti razstrupím dovršni glagol [rasstrupíti] 1. odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi
2. v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma
3. odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi
4. navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑strup
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
razstrúpljanje razstrúpljanja samostalnik srednjega spola [rasstrúpljanje] 1. proces, pri katerem se iz organizma, telesa ali njegovega dela odstranjujejo škodljive snovi ali se razgrajujejo; SINONIMI: razstrupljevanje
2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi, odstranijo od kod ali se razgrajujejo
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupljati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
razstrúpljati razstrúpljam nedovršni glagol [rasstrúpljati] 1. odstranjevati škodljive snovi iz organizma ali jih razgrajevati
2. v obliki razstrupljati se spravljati škodljive snovi iz organizma
3. odstranjevati škodljive snovi od kod ali jih razgrajevati
4. navadno ekspresivno odstranjevati kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
repúh repúha samostalnik moškega spola [repúh] 1. iz botanike rastlina z velikimi nazobčanimi listi in belimi ali rožnatimi cvetovi v koških ali del te rastline; primerjaj lat. Petasites 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni repuh ETIMOLOGIJA: = hrv. rèpūh, ‛repinec, repuh, lapuh’, bolg. repuh ‛repinec’ < pslov. *rěpuxъ ‛repinec’ iz *rěpiti ‛zgrabiti, prijeti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
séter sétra tudi séterja samostalnik moškega spola [sétər] tudi [séter] velik pes s srednje dolgo rahlo valovito dlako, vitkim telesom in daljšimi povešenimi uhlji
STALNE ZVEZE: angleški seter, irski seter ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. setter iz set v pomenu ‛pokazati, kje je divjad’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
sfínga sfínge samostalnik ženskega spola [sfínga] 1. mitološko bitje z levjim trupom in človeško glavo
2. grško mitološko bitje z levjim trupom, človeško glavo in krili, ki zastavlja težko rešljive uganke in usmrti vsakogar, ki jih ne reši
3. brezdlaka mačka z velikimi uhlji in kožnimi gubami
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Sphinx in lat. Sphinx) iz gr. Sphínks, iz sphíngō ‛zadrgnem, zavežem, ukleščim’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
sívkast sívkasta sívkasto pridevnik [síu̯kast] ETIMOLOGIJA: ↑siv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr] pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tiamín tiamína samostalnik moškega spola [tijamín] iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, ki se pojavlja zlasti v stročnicah, manj obdelanih žitaricah, oreščkih, ribah, svinjini in pozitivno vpliva na delovanje živčevja, možganov; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin B1
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Thiamin, angl. thiamine, okrajšano iz nlat. thi(o).. (iz gr. theĩon ‛žveplo’) + ↑(vit)amin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
túna túne samostalnik ženskega spola [túna] 1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tun
STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv. tȕna in) lat. thunnus, thynnus iz gr. thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr. tannīn ‛velika vodna žival, morski pes’ in arab. tinnīn ‛velika riba’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
upepeljèn upepeljêna upepeljêno pridevnik [upepeljèn] 1. ki je s sežiganjem spremenjen v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremiran
2. ekspresivno ki je uničen z ognjem, visoko temperaturo
ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
varán varána samostalnik moškega spola [varán] večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus
STALNE ZVEZE: komodoški varan ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vitamínski vitamínska vitamínsko pridevnik [vitamínski] ETIMOLOGIJA: ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vretênast vretênasta vretênasto pridevnik [wretênast] 2. v obliki vretenasti ki ima del, ki spominja na vreteno 2.
ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce] 1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zadétek zadétka samostalnik moškega spola [zadétək] 2. dejstvo, da kak predmet prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar2.1. dejstvo, da športni rekvizit, navadno žoga, prileti na določeno mesto, v določeno stvar
2.2. dejstvo, da izstrelek, eksplozivno telo prileti, trči na določeno mesto, v določeno stvar
3. rezultat iskanja po internetu, bazi podatkov, zlasti kot element seznama3.1. ogled spletne strani ali njenega dela, dokumenta
4. izbira dobitne kombinacije številk, rezultatov pri igrah na srečo4.1. dobitek, nagrada pri igrah na srečo, zlasti denarna
5. ekspresivno zaželen, ugoden izid, razplet
6. ekspresivno komur se pripisuje izrazito pozitivne lastnosti
7. neformalno kdor je pod vplivom mamil
STALNE ZVEZE: častni zadetek, organski zadetek, zlati zadetek FRAZEOLOGIJA: zadetek v polno ETIMOLOGIJA: ↑zadeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zelenjávar zelenjávarja samostalnik moškega spola [zelenjávar] 1. kdor se poklicno ukvarja s pridelovanjem zelenjave; SINONIMI: zelenjadar 1.1. kdor se poklicno ukvarja s prodajo sadja in zelenjave, zlasti na stojnici; SINONIMI: zelenjadar
2. ekspresivno kdor (rad) jé zelenjavo
ETIMOLOGIJA: ↑zelenjava
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
žámet žámeta samostalnik moškega spola [žámet] 1. tkano blago z mehkimi dlačicami na eni strani; SINONIMI: privzdignjeno baržun 1.1. oblačilo, izdelek iz tega blaga
1.2. ekspresivno kar po videzu, otipu spominja na to blago
STALNE ZVEZE: svileni žamet FRAZEOLOGIJA: mehek kot žamet, Pamet je boljša kot žamet. ETIMOLOGIJA: prevzeto prek srvnem. samīt (današnje nem. Samt, starejše Sammet) in stfrc. samit iz srlat. samitum < examitum, to prevzeto iz srgr. (h)eksámiton, iz héks ‛šest’ + mítos ‛nit’, prvotno ‛(tkanina) iz šestih niti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
žárek1 žárka samostalnik moškega spola [žárək] 1. ozek pas, snop svetlobe, zlasti sončne1.1. valovanje, tok delcev, ki jih v ozkih pasovih, snopih oddaja telo
2. ekspresivno manjša količina česa, zlasti pozitivnega
3. ekspresivno kratkotrajen odraz prijetnega, ugodnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑žareti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.