disertacíjski -a -o (ȋ) ~a tema
disertacíjskost -i ž, pojm. (ȋ)
erótika -e ž, pojm. (ọ́) ~ kot osrednja tema njegove poezije |ljubezen|
góst -a -o tudi góst -a -ó; -êjši -a -e (ọ̑ ọ́ ọ́; ọ̑ ọ́ ọ̑; ȇ) preveč ~ belež; neobč. ~ molk popoln; poud. ~a tema
gósto -ega s, snov. (ọ́) pojesti kaj ~ega
na gósto nač. prisl. zv. (ọ́) ~ ~ saditi
góstost -i ž, pojm. (ọ́)
napól1 -- -- in na pól ~ -- ~ -- [-u̯] (ọ̑) Ona je še ~ otrok; ~ tema
razgôvoren -rna -o (ȏ)
razgôvorni -a -o (ȏ) ~a tema
sižé -êja m s -em (ẹ̑ ȇ) slovstv. |snov, tema|: ~ romana
tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
tabú.. tudi tabú prvi del podr. zlož. (ȗ) tabútéma tudi tabú téma
tabútéma -e tudi tabú téma ~ -e ž (ȗẹ̑) |skrivana, prikrivana tema|
téma -e ž (ẹ̑) spremeniti ~o; ~ pesnitve
temà -è in tèma -e [tə] ž, pojm., rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dela, je nastala; sedeti v ~i; poud.: trd(n)a ~ |popolna|; ~ obupa |brezizhodno občutje|; ~ se mu dela pred očmi |Ima občutek, da nič ne vidi|; To vprašanje je še zavito v ~o |je nepoznano, neraziskano|
temína -e [tə] ž, pojm. (í) neobč. tema, temnost
temnína -e [tə] ž, pojm. (í) neobč. temnost, tema
temôta -e [tə] ž, pojm. (ó) neobč. temačnost, tema
têžek -žka -o in težák têžka -ó; téžji -a -e (é; ȃ é ọ̑; ẹ̑) ~ kovček; knj. pog.: ~ davek visok; zaslužiti ~ denar dosti denarja; ~ naliv močen, hud; ~ tat velik; ~ značaj težaven; ~a tema gosta; ~a ženska sitna, nadležna; poud.: govoriti s ~im glasom |z nizkim, globokim|; ~ pogovor |zelo neprijeten, mučen|; nevtr. biti ~ petinsedemdeset kilogramov
têžki -a -o (é) ~a industrija
téžji -a -e (ẹ̑) skrb za ~e bolnike; biti ~ od koga
têžko -ega s, pojm. (é) dvigniti kaj ~ega
téžje -ega s, pojm. (ẹ̑) prepoved jesti kaj ~ega |težje prebavljivo hrano|
têžkost -i ž, pojm. (é)
zavéznik -a m, člov. (ẹ̑) ~ revežev; nečlov. Velika Britanija in drugi ~i; poud. Tema je bila ~ tihotapcev |jih je varovala|
zavéznica -e ž, člov. (ẹ̑)
zavézničin -a -o (ẹ̑)
zgostíti -ím dov. zgóstil -íla, nam. zgostít/zgostìt; zgoščênje; drugo gl. gostiti1 (í/ȋ í) kaj ~ malto
zgostíti se -ím se (í/ȋ í) Raztopina se je zgostila; poud. Tema se je zgostila |Postalo je bolj temno|; zgostiti se v kaj Hlapi se ~ijo v roso