akademȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Anfion m osebno lastno ime
Amfion:
zagala je bila Niobes, kadar je shlishala de nje Mosh Anfion im. ed. je bil na vojski okuli perneſen (III, 565) Amfíon, gr. Ἀμφίων, Zevsov sin, ustanovitelj Teb, Niobin mož, umrl, ko je hotel porušiti Apolonov tempelj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ArtemidaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Artemide imenovalnik tudi Artemis samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [artémida] imenovalnik tudi [artémis], rodilnik [artémide]
BESEDOTVORJE: Artemidin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
AtenaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Atene samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [aténa], rodilnik [aténe]
BESEDOTVORJE: Atenin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
BaalPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Baala samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [bál], rodilnik [bála]
BESEDOTVORJE: Baalov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bahájec -jca m (ȃ) pripadnik bahaizma: bahajci v človeku vidijo dobro;
tempelj bahajcev;
budisti in bahajci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
budístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na budiste ali budizem: budistični duhovniki;
prebirati budistične spise;
budistični tempelj;
tamkajšnji prebivalci so budistične vere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
budističenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog budistična budistično pridevnikIZGOVOR: [budístičən], ženski spol [budístična], srednji spol [budístično]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cimper -pra m 1. tesanje:
govorit od zimpra rod. ed., inu sydajna ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru daj. ed. ǀ kar bosh ſturil, inu offral k' zimpru daj. ed. te Zerkve 2. zgradba iz tesanega lesa: cerkev, tempelj, hiša:
kir ta Boshy Zimper tož. ed. gori dershe ǀ de bi obeniga tadla nebilu per tem shlahtnem zimpru mest. ed. sa kateriga Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ v'tem zimpri mest. ed. ima vſelej mosh s'ſvojo lubeſnio, inu dobruto prebivat kakor v'ſvoj laſtni hishi ← srvnem. zimber, bav. srvnem. zimper ‛stanovanje, stanovanjski prostor, soba’; → cimer
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cinast -a -o (cinast, cinjast) pridevnik1. ki je iz kositra; SODOBNA USTREZNICA: kositrn
1.1 v zvezi cinasta mera priprava za določanje navpične lege; SODOBNA USTREZNICA: svinčnica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata
1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
džainističenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog džainistična džainistično pridevnikIZGOVOR: [džainístičən], ženski spol [džainístična], srednji spol [džainístično]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
edíkula -e ž (ȋ) um. majhen tempelj, kapelica s kipom v sredi: baročna edikula;
rimska edikula // okvir iz stebrov, preklad in slemen okoli portalov, oken: vstaviti edikulo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
edíkula -e ž (ȋ) um. |majhen tempelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fanátik -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fáraon fáraona samostalnik moškega spola [fáraọn] FRAZEOLOGIJA: dežela faraonov ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pharaon in lat. pharaō iz gr. pharaṓ, to pa iz egip. per-aa, prvotno ‛velika hiša, palača’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
fẹ̑šta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Glagolske besedotvorne in druge dvojnice
Mene pa zanima, kako je z več (v nadaljevanju navedenimi) zelo podobnimi izrazi -- so to sopomenke (in če da, katero od njih je bolj priporočljivo uporabljati) ali pa imajo različne pomenske odtenke?
1. sistemizirati/sistematizirati,
2. optimirati/optimizirati/optimalizirati,
3. maksimirati/maksimizirati,
4. minimirati/minimizirati;
5. piramidalen/piramidast/piramiden.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
HačepsutPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hačepsut samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [hačepsút], rodilnik [hačepsút]
BESEDOTVORJE: Hačepsutin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
HačepsutinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Hačepsutina Hačepsutino pridevnikIZGOVOR: [hačepsútin]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
híndujski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hinduje ali hinduizem: hindujski spisi / hindujski tempelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hrȃm -a m,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
JahvejevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Jahvejeva Jahvejevo pridevnikIZGOVOR: [jáhvejeu̯], ženski spol [jáhvejeva], srednji spol [jáhvejevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] 1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem5.1. kdor je rojen v tem znamenju
6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi. ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
KastorjevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Kastorjeva Kastorjevo pridevnikIZGOVOR: [kástorjeu̯], ženski spol [kástorjeva], srednji spol [kástorjevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kleopatra VII.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Kleopatre VII. tudi Kleopatra Sedma Kleopatre Sedme samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [kleópatra sêdma], rodilnik [kleópatre sêdme] in [kleopátra sêdma], rodilnik [kleopátre sêdme]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
konfucionističenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog konfucionistična konfucionistično pridevnikIZGOVOR: [konfucijonístičən], ženski spol [konfucijonístična], srednji spol [konfucijonístično]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lamaístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na lamaiste ali lamaizem: lamaistični budizem;
lamaistični duhovnik, menih, poglavar;
lamaistični samostan, tempelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
langobardskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog langobardska langobardsko pridevnikIZGOVOR: [langobártski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
laoškiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog laoška laoško pridevnikIZGOVOR: [láoški]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mármeljnat, adj. = marmornat, Zora; m. tempelj, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
molīti mọ́lim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
NikinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Nikina Nikino pridevnikIZGOVOR: [níkin]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Olímpija1 -e ž, zem. i. (í) |tempelj v stari Grčiji|: v ~iolímpijski -a -o (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
opásati opášem dov. (ȃ) 1. dati, namestiti komu pas: obleči in opasati otroka;
počakaj, še opasati se moram // narediti, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasati jermen / opasati meč, sabljo; opasal si je oselnik in šel kosit; opasati si predpasnik 2. knjiž. obdati, obkrožiti: mesto so opasali z bodečo žico opásan -a -o:
v sobo je stopil opasan z belim predpasnikom; tempelj je v notranjščini opasan z zlatom ima proge, črte iz zlata; opasana je bila s svilenim trakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
orientálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj;
orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske jezike / orientalsko pecivo zelo sladko in mastno pecivo, navadno z dodatkom medu, orehov
♦ kozm. orientalski parfum parfum, ki diši po smolah in balzamih; obrt. orientalska čipka šivana čipka z geometrično zvezdastimi vzorci; tekst. orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azijeorientálsko prisl.:
orientalsko opremljena soba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pagọ̑da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
PandorinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Pandorina Pandorino pridevnikIZGOVOR: [pandórin]
ZVEZE: Pandorina/pandorina skrinjica
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pánteon -a m, zem. i. (ȃ) |rimski tempelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Pártenon -a m, zem. i. (ȃ) |atenski tempelj|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pilón -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
piramidálen piramidálna piramidálno pridevnik [piramidálən] STALNE ZVEZE: piramidalni sistem ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. pyramidal iz poznolat. pyramidalis, iz ↑piramida
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
piramídast -a -o prid.(ȋ) ki ima obliko piramide: piramidast grič, tempelj;
piramidast klobuk;
piramidasta krošnja drevesa / piramidasta oblika piramídasto prisl.:
piramidasto naložene deske
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôdkvast -a -o prid. (ó) po obliki podoben podkvi: podkvasti gradbeni elementi;
tempelj spominja na grško podkvasto gledališče / podkvasta oblika
♦ arhit. podkvasti lok; fiz. podkvasti magnet pôdkvasto prisl.:
podkvasto postavljene mize
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preddvérje -a s (ẹ̑) 1. navadno pokrit prostor pred glavnim vhodom poslopja: preddverje cerkve;
hiša s preddverjem / tempelj ima preddverje na šestih stebrih
● knjiž. preddverje Križank zaprto dvorišče2. večji prehoden prostor v poslopju za čakanje, začasno zadrževanje gostov, obiskovalcev: v preddverju je bila mizica z vpisno knjigo;
sprejel ga je v preddverju;
pren., knjiž. ta pesnik je že stopil v preddverje poezije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
propilêje -lêj ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
razvalíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderwälzen; r. kup hlodja; — 2) zerstören, niederreißen; r. peč; r. mesto, Dalm.; razvalite ta tempelj! Trub.; razvaljen, zerstört, Jap. (Prid.); — r. se, zerfallen, über den Haufen fallen; peč se je razvalila; — 3) r. se, dick werden; razvaljen, dickleibig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Seti I.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Setija I. tudi Seti Prvi Setija Prvega samostalniška zveza moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [séti pə̀rvi], rodilnik [sétija pə̀rvega]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
síkh -a m (ȋ) pripadnik hindujske verske skupnosti, ki veruje v enega boga in ne pozna kast: nezadovoljstvo sikhov;
tempelj sikhov;
budisti, hindujci in sikhi / indijski sikhi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sikhovskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog sikhovska sikhovsko pridevnikIZGOVOR: [síkou̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spǫ̑toma, adv. 1) auf dem Wege, unterwegs, im Vorbeigehen; s. kaj opraviti; vračaje se iz Bosne vzel je s sabo spotoma 40.000 kristijanov v Slavonijo, Navr. (Let.); — 2) gerades Weges, C.; Jezus gre sp. v tempelj, Ravn.; — unausgesetzt, Mur.; — sogleich, alsobald, Cig., Jan.; Jožef se s. vzdigne, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
staroegíptovski -a -o (í; ȋ) ~ tempelj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ŠivaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Šiva in Šiva Šive samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [šíva], rodilnik [šíva] in [šíve]
BESEDOTVORJE: Šivov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ŠrilankaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Šrilanke samostalnik ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Demokratična socialistična republika Šrilanka
IZGOVOR: [šrilánka], rodilnik [šrilánke]
BESEDOTVORJE: Šrilančan, Šrilančanka, Šrilančanov, Šrilančankin, šrilanški
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
têmpelj -plja m (é) nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno: zgraditi tempelj;
antični, budistični, egipčanski tempelj;
ruševine templja;
daritev v templju;
pren., publ. banke so postale templji moči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
têmpelj -plja m s -em (é) budistični ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
têmpelj -plja
m nekrščansko svetišče, zlasti razkošno grajeno
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
témpəlj 1., -plja, m. = tempe, Dict.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tēmpəlj 2., -plja, (-pəljna), m. der Tempel; (nav. témpəlj).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tempelj [témpǝlj témpǝljna]
samostalnik moškega spolatempelj, svetišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tempelj -(n)a/-plja m 1. tempelj, svetišče:
ta Tempel im. ed. ie prebivalshe te milosti Boshie ǀ Od takorshneh pak je djal S. Paulus, de ſo Templ im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ Samurizi kadar jèsdio mimu njeh Tempelna rod. ed., s'kojna doli ſedeio ǀ pred dauri tiga Tempelna rod. ed. ima poſtauit en vmivalnik ǀ vſe s'Tempelna rod. ed. vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe ǀ vſe is Templa rod. ed. ſtepe ǀ ſe je skril, inu je shal vunkaj is Tempela rod. ed. ǀ gredo vkupaj pruti Tempelnu daj. ed. ǀ je bil ſvoje oblizhie pruti Templi daj. ed. obernil ǀ prezei ſo shli v' Tempel tož. ed. Boga Mars sahualit ǀ ony ſo velike dary, inu offre v' Templ tož. ed. offrovali ǀ s'tem S. Strahom Prerok David je vſelej shal v'Tempel tož. ed. ǀ v' Tempelni mest. ed. Bogine Venus ǀ v'Tempelni mest. ed. pak je bilu veliku tauſhent Iudou ǀ so volo njeh pregrehe v'Tempeini mest. ed. doparneſsene ǀ de bi ſvojo molitvo mogal v' Templi mest. ed. opravit ǀ kadar Iudje je bil naſhal v'Templi mest. ed. predajat ǀ kakor edn mei temi v' Tempeli mest. ed. pred Bugam je sposnal ǀ ona okuli shtéri, inu oſſemdeſſet Lejt je v'Tempeli mest. ed. molila ǀ V'tem Tempelnu mest. ed. te bogine Venus ǀ pred Tempelnam or. ed. Ieruſalemskem je leshal ǀ taisti Tempelni im. mn. nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi ǀ kakor nekadaj is Judouskyh Tempelnou rod. mn. ǀ Maſhnikom je bil dal kluzhe od Tempelnau rod. mn. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom daj. mn. ǀ ony ſo Tempelne tož. mn. teh Maliku, ali hudizhu zhastili 2. cerkev:
gorje ſtutaushenkrat taiſtom, kateri Boga reshalio v' Tempelni mest. ed. ǀ v' tem S. Tempelni mest. ed. v' Padovi ← srvnem. tempel ← lat. templum ‛posvečen prostor za opazovanje ptičjega leta’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tempelj ► ˈteːmpėl’ -pl’a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
têmpeljček -čka [tempəljčək] m (é) manjšalnica od tempelj: slika s tempeljčkom v ozadju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
têmpeljski -a -o [tempəljski] prid. (é) nanašajoč se na tempelj: tempeljska dvorana / tempeljska straža / tempeljsko mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tẹ̑mpo -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
teorȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
TriglavPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog 1 Triglava samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [triglàu̯], rodilnik [trigláva] in [tríglau̯], rodilnik [tríglava]
BESEDOTVORJE: Triglavov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ulastíti, -ím, vb. pf. 1) zueignen: u. Bogu tempelj, Krelj; naj se vinograd župnijskemu posestvu ulasti, Slom.; — 2) u. se v deželi = u. si deželo, Vod. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
véža -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
VišnuPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Višnuja samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, religijsko ime
IZGOVOR: [víšnu], rodilnik [víšnuja]
BESEDOTVORJE: Višnujev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zénbudíst -a m (ẹ̑-ȋ) kdor se ukvarja z zenbudizom: skupina japonskih zenbudistov želi zgraditi tempelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zénbudístičen -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na zenbudizem; zenovski: zenbudistični menih, mojster;
zenbudistični samostan, tempelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zlobíti, -ím, vb. impf. 1) böse machen, Mur.; — 2) z se, zürnen, wüthen, sich ärgern, Meg., Mur., Cig., Jan.; zakaj se ajdje zlobe? Dalm., Trub.; tako divja ino se zlobi ta svet, Trub.; — 3) z. se, drohen, C.; z. se komu, Jarn.; zlobi se mu, da ga bo otepel, da mu bo hišo podžgal, Fr.-C., Savinska dol.-DSv.; — 4) z. se, großthuend versprechen: že dolgo se zlobi, da bo v mesto šel, C.; 46 let se je ta tempelj delal, in ti se ga zlobiš v treh dneh postaviti? Ravn.; Tam se mladenič ne zlobi Biti modrejši kakor ti, Slom.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.