Tiskanje

bóm in bòm medmet

posnema nizek zvok zvona

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema nizek zvok velikega zvona

cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]

1.

navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom

2.

ekspresivno glasen poljub

3.

moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje

4.

kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba

FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati

copát copáta samostalnik moškega spola [copát]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

ETIMOLOGIJA: ↑copata

copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

3.

navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim

FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica]

1.

ekspresivno čebela

2.

ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo

2.1.

ekspresivno

3.

navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let

FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

grčáti grčím nedovršni glagol [gərčáti]

1.

oglašati se z nizkimi, hropečimi glasovi

1.1.

2.

ekspresivno govoriti s težavo, nerazločno

ETIMOLOGIJA: iz imitativne besede gr(k), ki posnema grgrajoče, hropeče glasove

hinávsko prislov [hináu̯sko]

takó, da skriva svoje prave namene, se dela drugačnega, boljšega, kot je

ETIMOLOGIJA: ↑hinavski

konjìč konjíča samostalnik moškega spola [konjìč]

1.

ekspresivno konj

2.

igrača, ki predstavlja konja

3.

manj formalno, ekspresivno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno konj, manj formalno, ekspresivno konjiček

FRAZEOLOGIJA: jekleni konjič
ETIMOLOGIJA: ↑konj

kúža kúža samostalnik moškega spola [kúža]

ekspresivno pes

FRAZEOLOGIJA: kot kuža
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica za pse *kuz, glej ↑kuzla

kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək]

1.

ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene

2.

igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček

3.

navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek
ETIMOLOGIJA: ↑kuža

lájež láježa samostalnik moškega spola [láješ láježa]

1.

oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa; SINONIMI: lajanje

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno lajanje

2.

slabšalno glasno, zadirčno govorjenje; SINONIMI: slabšalno lajanje

3.

slabšalno zavzeto kritiziranje, izražanje svojih stališč, navadno neutemeljeno; SINONIMI: slabšalno lajanje

ETIMOLOGIJA: ↑lajati

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

1.

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

2.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

míška míške samostalnik ženskega spola [míška]

1.

navadno ekspresivno miš, zlasti manjša

2.

igrača, ki predstavlja miš

3.

ljubkovalno ženska ali deklica

4.

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš

5.

navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa

STALNE ZVEZE: zobna miška
FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko.
ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA

po predlog [po]
I. z mestnikom

1.

izraža neusmerjenost, večsmernost gibanja, premikanja

izraža zaporednost dogodkov, časovnih obdobij

3.

uvaja razmerje hotenja, volje, prizadetosti v odnosu do koga, česa

3.1.

3.2.

4.

uvaja razmerje vrednotenja, opredeljevanja z določenim merilom v odnosu do koga, česa

4.1.

5.

uvaja razmerje mere, obsega pri delitvi česa v odnosu do koga, česa

5.1.

6.

uvaja razmerje načina, sredstva v odnosu do koga, česa

6.1.

7.

uvaja razmerje vzroka, posledice v odnosu do koga, česa

8.

uvaja razmerje izhajanja, izvora v odnosu do koga, česa

9.

uvaja razmerje podobnosti, pripadnosti v odnosu do koga, česa

II. s tožilnikom

1.

tudi kot navezna oblika osebnega zamika s v obliki pó- izraža, da gibanje, premikanje, navadno na določeno mesto, poteka z namenom dobiti, poiskati koga, kaj

2.

izraža način ravnanja, dojemanja, vrednotenja česa

III. s prislovno vrednostjo, brez vpliva na sklon

1.

uvaja razmerje mere, obsega, vrednosti v odnosu do koga, česa

IV. v predložni zvezi s prislovom

1.

izraža način, kako kaj poteka, se dogaja, obstaja

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus., polj., češ. po < pslov. *po, verjetno < ide. *pos ‛k, za’ - več ...

psíček psíčka samostalnik moškega spola [psíčək]

1.

navadno ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno slabšalno ščene

2.

igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: kužek

FRAZEOLOGIJA: kot psiček
ETIMOLOGIJA: iz psič iz ↑pes

pst medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko s uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje

1.1.

tudi z večkrat ponovljeno črko s

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje - več ...

pšt medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove, opomni koga, naj bo tiho, govori tišje

1.1.

tudi z večkrat ponovljeno črko š

2.

tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema šušljanje, šelestenje

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...

ššš medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko š uporablja se, ko govorec pozove koga, naj bo tiho, govori tišje

1.1.

tudi z večkrat ponovljeno črko š

2.

tudi z večkrat ponovljeno črko š posnema zvok morskih valov ob obali

3.

posnema tišji del navadno glasne glasbe

4.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko š izraz, ki poziva k molčanju

4.1.

kot samostalnik

tudi z večkrat ponovljeno črko š

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema šepetanje, šušljanje, šelestenje - več ...

žaljív žaljíva žaljívo pridevnik [žaljíu̯ žaljíva žaljívo]

1.

ki navadno na neprimeren, nespoštljiv način govori, dela kaj z namenom prizadeti, ponižati koga, zlasti z izpostavljanjem njegovih pomanjkljivosti, (domnevnih) napak

1.1.

STALNE ZVEZE: žaljiva obdolžitev
ETIMOLOGIJA: ↑žaliti

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika