avtografírati -am nedov. in dov. (ȋ) tisk. svojeročno pisati tekst, navadno za razmnoževanje: stenografsko knjigo je avtografiral sestavljavec sam, natisnila pa tiskarna v Mariboru // razmnoževati tekst strojepisno, litografsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ciklostílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ciklostil: ciklostilni papir;
ciklostilna barva, matrica / ciklostilna izdaja; ciklostilno razmnoževanje letakov / ciklostilna tehnika med narodnoosvobodilnim bojem ilegalna ciklostilna tiskarnaciklostílno prisl.: ciklostilno razmnožena skripta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čŕka -e ž (ŕ) - 1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami - 2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dolžnósten -tna -o [u̯ž] prid. (ọ̑) nanašajoč se na dolžnost: mati goji v otroku dolžnostni čut / opravil je celo vrsto dolžnostnih obiskov; njegovo dejanje je bilo več kot dolžnostna vljudnost
♦ biblio. dolžnostni izvod izvod, ki ga mora tiskarna ali razmnoževalec po zakonu oddati določenim ustanovam, organom; jur. dolžnostni delež delež, ki ga zakoniti dedič mora dobiti; nujni delež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ìlegálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) - 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje
- 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen
ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izvòd -óda m (ȍ ọ̑) vsaka od več istovrstnih tiskanih stvari: od te knjige se je ohranil samo en izvod;
prodati vse izvode / roman je izšel v tisoč izvodih; poročilo je treba oddati v treh izvodih
♦ biblio. dolžnostni ali obvezni izvod ki ga mora tiskarna ali razmnoževalec po zakonu oddati določenim ustanovam, organom; zal. avtorski izvodi ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj; recenzijski izvod ki ga založba da uredništvu ali posamezniku v oceno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mehitaríst -a m (ȋ) rel. menih reda, ki se ukvarja z izdajanjem verskih, strokovnih knjig, zlasti v armenskem jeziku: tiskarna mehitaristov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mirováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. ne gibati se, ne premikati se: kar naprej hodi okrog, nič ne miruje; bolnik mora mirovati; ponoči so živali mirovale / knjiž. na stropu je mirovala velika senca
// ne spreminjati položaja, stanja: morje je tokrat mirovalo; mišice so napete tudi takrat, ko mirujejo; bolno oko niti za trenutek ni mirovalo
// biti, ostati na isti stopnji, višini: cene že nekaj časa mirujejo; proizvodnja je takrat mirovala - 2. biti v stanju neaktivnosti: ognjenik že dolgo miruje / zemljo pustimo dalj časa mirovati
♦ jur. postopek miruje začasno se ne nadaljuje, ne teče
// ekspr. ne obratovati: ob nedeljah tiskarna miruje; žičnica je mirovala
● ekspr. ni miroval prej, dokler ni vsega opravil ni odnehal, ni počival; ekspr. njegova roka ni nikdar mirovala neprestano je kaj delal, ustvarjal; ekspr. ne more mirovati z jezikom biti tiho, molčati
mirujóč -a -e: mirujoči stroji; mirujoče stanje
♦ ekon. mirujoči denar neaktivni denar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
natísniti -em dov. (í ȋ) - 1. s tiskanjem narediti več enakih izvodov, primerkov besedila: natisniti več knjig; dati članek še posebej natisniti / kot del kolofona natisnila tiskarna Ljudske pravice
// objaviti: članka mu niso hoteli natisniti / mladinski list mu je natisnil najnovejšo pesem / svoje glavno delo je natisnil pred petimi leti - 2. ekspr., redko narahlo stisniti: natisnil ji je roko
● ekspr., redko prestrašeni otroci so se natisnili v gručo stisnili, nagnetli
natísnjen -a -o: članek je bil natisnjen v zborniku; knjiga je natisnjena na brezlesnem papirju; natisnjeno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obvézen -zna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) - 1. ki se po določenih normah, predpisih mora storiti, opraviti: obvezno zaščitno cepljenje; obvezno socialno zavarovanje; pravno obvezen predpis / prezrl je znak: obvezna smer; zvišati število obveznih ur; obvezno šolanje
// ki se po določenih predpisih mora obiskovati: obvezen pouk tujega jezika / udeležba na predavanjih in vajah je obvezna / obvezni učni predmeti
// v zvezi obvezna oddaja, zlasti prva leta po 1945 obvezna prodaja državi določene količine pridelkov, živine, lesa po predpisani ceni: izogniti se obvezni oddaji - 2. ki mora biti, se izpolniti: opozarjali so na obvezno molčečnost
- 3. ekspr. reden, vsakdanji: sit je že teh obveznih nedeljskih sprehodov; popila je obvezno kavico
♦ biblio. obvezni izvod izvod, ki ga mora tiskarna ali razmnoževalec po zakonu oddati določenim ustanovam, organom; ekon. obvezna rezerva z zakonom določena količina finančnih sredstev za kritje večjih nepredvidenih obveznosti; obvezno posojilo posojilo, ki ga odredi organ federacije ali republike za kreditiranje gospodarskega razvoja; jur. obvezna moč zakona; obvezna obramba obramba, pri kateri obdolženec mora imeti zagovornika; ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; šol. obvezno berilo, čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma; šport. obvezni liki liki umetnostnega drsanja, ki so glede na težavnost, izvajanje in število ponovitev natančno predpisani
obvézno prisl.: za prvi maj je na mizi obvezno potica; obvezno zavarovani avtomobilisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pártijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pártijo: partijski funkcionar;
partijska organizacija / partijski sestanek / partijsko vodstvo je sprejelo nove sklepe / publ. partijska linija / partijska šola / ilegalna partijska tiskarna
♦ jur. državno-partijski obisk uradni obisk sekretarja centralnega komiteja partije ali predsednika najpomembnejše politične stranke države
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prestáti -stánem dov. (á ȃ) - 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: veliko hudega je že prestal; zaradi njih smo prestali ta strah, te težave / ekspr. pokrit je bil s klobukom, ki je prestal že mnogo vetra in dežja
♦ jur. (zaporno) kazen je moral v celoti prestati
// prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega: prestali smo eno nevarnost, pa smo se znašli v še hujši; ta strah sem že prestal, zdaj se ne bojim več / še zmeraj je slaboten, saj je komaj dobro prestal tifus prebolel
// kazen bo prestal čez dva meseca prebil - 2. ostati živ do konca trajanja česa: bolnik operacije ni prestal; prestati vojno; ekspr. mislil sem, da ne bom prestal tega tedna, toliko dela je bilo / te izgube ne bom prestal prenesel
// trdnjava je prestala tudi drugi naskok po drugem naskoku ostala nezavzeta
// ilegalna tiskarna je okupacijo prestala se je obdržala do konca okupacije
// s prislovnim določilom po prenehanju česa neprijetnega, slabega ostati v stanju, kot ga nakazuje določilo: kako ste prestali potovanje po razburkanem morju; rože so dobro prestale zimo - 3. priti do konca trajanja kake dejavnosti: ko prestanete poskusno dobo, se bomo odločili / uspešno prestati izpit, testiranje opraviti
- 4. (pre)nehati: veter je prestal nenadoma, kakor se je pojavil; zastar.: prestati govoriti; prestati z delom / za nekaj časa so prestali; prestati in nadaljevati
● zastar. vozili smo se dolgo, a gozdovi ob cesti niso prestali se niso končali; evfem. on je že prestal, nas pa še čaka umrl; novo orožje je dobro prestalo preizkušnjo ob preizkušnji pokazalo, da je dobro; nova vlada v parlamentu ni prestala preizkušnje glasovanje se zanjo ni končalo dobro; ekspr. nista mogla prestati drug brez drugega zdržati; brez teh malenkosti bi lahko prestal jih ne bi pogrešal; nihče ne ve, koliko sem prestala pretrpela
prestán -a -o: oddahniti se po prestanih naporih; plačilo za prestane bolečine; prestane bolezni; najtežje je prestano; prim. prestali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rotácija tudi rotacíja -e ž (á; ȋ) žarg., tisk. rotacijski stroj: tiskarna je kupila novo rotacijo;
tiskati časopis na rotaciji // prostor, v katerem je ta stroj: delati v rotaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tiskálnica -e ž (ȃ) zastar. - 1. tiskalni stroj: lesena tiskalnica; prva rotacijska tiskalnica
- 2. tiskarna: tiskalnica ni imela dovolj malih črk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tiskárna -e ž (ȃ) podjetje, obrat za tiskanje: ustanoviti tiskarno;
delati v tiskarni;
tiskarna in klišarna / ciklostilna tiskarna / oddati rokopis v tiskarno / tiskarna Ljudske pravice // stavba ali prostor, kjer se tiska: ustaviti se pred tiskarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tiskárnica -e ž (ȃ) manjšalnica od tiskarna: imeli so preprosto tiskarnico // star. tiskarna: ustanovitev tiskarnice v Celovcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tískati -am nedov. (í) - 1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir: tiskati črke, slike, znake; to besedilo so tiskali dvakrat; papir, na katerega se tiska; tiskati in vezati
// tako izdelovati več enakih izvodov, primerkov besedila: tiskati časopise, knjige, koledarje / tiskati denar, znamke / kot del kolofona tiska tiskarna Slovenija - 2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino, pločevino, plastiko: tiskati črte, pike; tiskati navodila za uporabo na embalažo / tiskati priponke
- 3. objavljati: romana mu niso hoteli tiskati; tiskati razprave v revijah
tískan -a -o: tiskano besedilo; drobno, slabo tiskan
● tiskane črke črke, ki niso povezane med seboj z veznimi elementi
♦ elektr. tiskano vezje vezje, pri katerem so žične povezave med elementi nadomeščene s tankimi prevodnimi trakovi, narejenimi s tehniko tiskanja; zal. tiskano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna; sam.: ljubitelji vsega tiskanega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.