breg m, F6, choma, -tis, en brég, ali naſsip ṡemlè de voda ne grè vſtrán; clivus, en brég; crepido, -nis, tlá, en brég, kir vodeni valovi noter buhajo; fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; litus, -oris, krai vodè, breig, brúd, kraj morjá; ripa, -ae, krai per vodah, brég nad vodó

buhati nedov., F2, arietare, s'glavo buhati, terkati, butati, ẛydy poderati; crepido, -nis, tlá, en brég, kir vodeni valovi notar buhajo

bušiti dov., F2, labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti; proruere, na tlá doli telebniti, doli buſhiti

cepetati nedov., supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun pahniti

dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh

feržmajt ž, F4, calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna kriva toṡhba, ferṡhmait; impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu fershmaiti; scoma, -tis, ena ferṡhmait, ena nepridna beſſéda, ferṡhmagovanîe; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlezhi od jeṡe, k'fershmaiti vun pahniti; supplosio, taku zipatanîe, inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti

flašter m, pavimentum, -ti, en flaṡhter, tlá, ali s'dulni pod; prim. flajšter2 

izbijen del., elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tlá verṡhen

jeza ž, F11, bilis, ṡholzh, jeṡa; cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; exardere ira, od ſerda, inu jeṡe ſe vuṡhgati; excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti; fervere ira, od jeṡe vréti; indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt, jeṡa; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe; supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti

klagovanje s, F17, comploratio, s'drugim jokanîe, klagovanîe; dolendus, -a, -um, vreden ṡhalovanîa, ali klagovanîa; ejulatus, -us, ejulatio, javkanîe, veliku klagovanîe; implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti; lamentabilis, -le, vrédnu klagovanîa, jamranṡki; lamentabiliter, s'jamraniam, s'klagovanîam; lamentum, -ti, milu s'klagovanîam vpitje; leſsus, -us, javkanîe, inu klagovanîe zhes eniga mertviza; luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali klagovanîe pomeini; luctus, -us, ṡhaloſt, troranîe, klagovanîe, ṡhalovanîe; lugubris, -bre, ṡhaloſtnu, ali kar h'klagovanîu ſliſhi; planctus, -us, klagovanîe, velika ṡhaloſt, inu jokanîe; plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe; praeficae, -arum, najete ṡhene h'klaguvanîu, inu k'objokanîu po marlizhi; questus, -us, klagovanîe, jamranîe, kumranîe; threnos, klagovanîe; ululatus, -tus, tulenîe, klagovanîe, pſou ṡavianîe

metanje1 s, F10, colluctatio, ſhtritanîe, voiṡkovanîe, metanîe; exaggeratio, gori na kúp metanîe; interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe; lucta, -ae, arvanîe, metanîe, ſhtritanîe, aruvanîe, ali ruvanka; luctatus, -us, metanîe ṡa mozhnúſt; palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe; palaestricus, -a, -um, kar h'takimu ṡkuſhanîu, ali metanîu ſluṡhi, ali ſliſhi; pilatus, -a, -um, kateri eno ſulizo, ali ṡhydo ṡa metanîe, ali luzhanîe noſſi; plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe; projectio, projectus, -us, luzhanîe, metanîe

ob predl., F75, I. s tožilnikom caecare, eniga oſlipéti, ob pogléd perpraviti, ſlipiti; efflere oculos, od joka ob ozhy priti; elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tla verṡhen; externare, ob pamet perpraviti; II. z mestnikom breviter, ob kratkim; foenisecium, -ji, ob koſhnî, koſhnîa; orto sole, ob ſonzhnim is'hodu; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; parra, -ae, ena tyza, katera ſe vſelei ob paſjih dnèvih ṡkrye; sabbatizare, ob ſabbotah praṡnovati. Lev:25; sementium pyra, hruṡhke ob ṡhetvi ṡréle; vernare, kakòr ob ſpomladi raſti; prim. poldne 

obsedeti dov., persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti, na tlá ſeſti, na tlá paſti

odpahniti dov., F14, abdicare, nikár vezh ẛa ſvoiga otroka derẛhati, odpahniti; abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti; averuncare, terte obréẛovati: tudi odpahniti, odgnati; ejicere, vun vrézhi, vun pahniti, odpahniti, odvrézhi; exponere, iṡloṡhiti, vun poſtaviti, odpahniti; obmoliri, odpahniti; obstrudere, odpahniti, ṡapréti; obtrudere, odpahniti; percellere, doli paſti, udriti, na tlá vrézhi, odpahniti; rejicere, odvreizhi, ṡavrézhi, ṡametati, odpahniti: v:g: ṡdihanîe teh revnih neṡaverṡheṡh, inu te proſhnîe teh ṡhaloſtnih ne odpahneṡh; repellere, odpahniti, odgnati, naṡai ṡapoditi; repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati, odpahniti; repudiare uxorem, ṡheni ſlavú dati, jo prózh odgnati, odpahniti

pahniti dov., F16, contrudere, po syli pahniti; dejicere, doli vrezhi, pahniti; detrudere, doli pahniti, poriniti; ejicere, vun vrézhi, vun pahniti, odpahniti, odvrézhi; eliminare, pred vrata vunkai pahniti, zhes prag pahniti; explodere, iṡterliti, vun pahniti; extrudere, vun pahniti, ſpahniti; intrudere, notar pahniti, vgneſti, vriniti, vdrénîati; palangae, ty hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo; praecipitare, doli pahniti ali poriniti, inu vreizhi, prekuzniti, ſuniti; prosternere, doli pobiti, vreizhi, pahniti; proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali pahniti; rejicitur, ſe naṡai mèzhe, naṡai poriva, naṡai pahne; retrudere, naṡai pahniti, naṡai poriniti; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe, k'ferṡhmaiti vun pahniti

pasti1 dov., F56, cadere, paſti, padati; corruere, doli paſti; gramina candent, je velika ſlana padla; obvenit mihi haereditas, meni je k'erbṡzhini padlu; occidere, âb ob, et cado, doli paſti, tiá paſti, ṡahajati; procidere, doli paſti, na tlá paſti; recidere, ṡupèt paſti, naṡai paſti; ruere, paſti, doli paſti; vetustate corruit, od ſtaroſti je doli padil; prim. padeč, paden 

pod1 m, F11, carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinatus, -a, -um, vkriven kakòr pod v'barki; hectheca, eſterleh, pod; pavimentare, flaiṡhtrati, ali popoditi, pod ſturiti; pavimentum, -ti, en flaṡhter, tlá, ali s'dulni pod; sentina, -ae, ladje pod; solum, -li, dnú, pod, tlá; tabulatum, -ti, pod; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; tropis, -pis, tá pod v'ladjah

raztrupati dov., F4, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; confringere, ẛlomaſtiti, polomiti, reſtolzhi, reſtrupati, reṡbiti, ẛlomiti; derumpere, reſtrumpati, reſtergati, reſtrupati; infringere, notar ṡlomiti, predréti, reſtrupati

sesti dov., F12, accubare, k'misi ſeſti, k'enimu lèzhi; aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; circunsedere, okuli ſeſti, obſeſti; conscendere, ẛavſeſti, gori ſeſti, ſtopiti; considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi; discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti, na tlá ſeſti, na tlá paſti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva; residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati; sedere, ſideti, ſeſti; sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti

spotakniti se dov., F3, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; cespitare, ſe ſpotakniti; labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebniti, buſhiti

srčan prid., F19, animare, ſerzhniga ſturiti; animosus, ſerzhán, junazhki; ardens, gorèzh, ſerzhán; arrigere aliquem, eniga mozhniga, ſerzhniga, veſſeliga ſturiti; audax, ferbeṡhin, ſerzhán; cardia, -ae, ſerzhna boléẛen, omadleviza, na ẛhlizhizi bolezhina; contritio, prava grevinga, ſtrenîe, ſerzhna ṡhaloſt; cordatus, -a, -um, ſerzhán; cordolium, vel cordilium, ſerzhna boléẛen; dolor cordis, ſerzhna ṡhaloſt; emphasis, lipú, ſerzhnu, dopadajezhe govorjenîe; impavidus, -a, -um, nepreſtraſhen, nevſtraſhen, ſerzhán; imploratio, ſerzhna proſhnîa; ingens animi, ſylnu ſerzhán; intrepidus, -a, -um, netrepezhejozhi, ſerzhán, junazhki; miles triarius, en iṡkuſheni ſarzhni ṡholnèr, ſtari junak; plangor, -oris, ſerzhnu klagovanîe, inu ob tlá metanîe; praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; viscera misericordiae, ſerzhnu vſmilenîe; prim. pri srčen 

telebiti dov., F2, labare, labi, ſe ſpotakniti, ſpotikati, ſpoderſniti, ſpoderkniti, paſti, doli telebiti, buſhiti; proruere, doli vreizhi, na tlá vreizhi, okuli vreizhi, na tlá doli telebiti, doli buſhiti

tla s mn., F28, attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati; effligere, ẛmartrati, na tla vreizhi; fluens vestis, en dolg gvant do tál; oculos in terram defigere, v'tla gledati; solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti, h'tlam ſturiti; solum, -li, dnú, pod, tlá; trochus, -chi, ena otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡaṡhene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe

tleči nedov., F5, applodo, -ere, s'rokami v'kupai pluṡkati, inu tlezhi; collidere, v'kúp reṡbiti, reſtrumpati, ṡkupai lopiti, ob tú drugu tlézhi; pinsere, v'enim moṡhnerju tlézhi; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe; tundere, tlezhi, biti, tepſti, tolzhi

trčiti dov., F3, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; illidere, ob eno tarzhiti reizh, reſtrumpati, reṡbiti; illidere saxis, na kamenîe tarzhiti

udriti dov., percellere, doli paſti, udriti, na tlá vrézhi, odpahniti

val m, F13, crepido, -nis, tlá, en brég, kir vodeni valovi notar buhajo; exaestuare, veliku nevréme biti, ṡlaſti na murju, valuve gnati; fluctifragus, kar na murju valuve reṡbya; fluctivagi nautae, kateri ſe po valuvih voṡio; fluctuosus, -a, -um, polhen valuvou, ali zviblanîa; fluctus, -us, val na vodi; fluctus maris, morṡki valuvi; unda, -ae, vodeni val, ſlap na vodi; undans, kar valuve déla; undare, vodene valuve, ali ſlape na vodi délati; undatim, enake podobe kakor ſo ty valuvi, ali ſlapi na vodi; undatus, -a, -um, na viṡho teh valuvou ſturjen; undosus, -a, -um, polhin valuvou

vreči dov., F53, conjicere in carcerem, v'jezho vrézhi; dejicere, doli vrézhi, pahniti; effligere, ẛmartrati, na tla vreizhi; jacta, verṡi; objectare, naprei vreizhi, ozhitati; projicere, vreizhi; proruere, doli vreizhi, na tlá vreizhi, okoli vreizhi, na tlá doli telebiti, doli buſhiti; prim. vržen 

vržen del., F21, conjectus, verṡhen; ejectus, -a, -um, vun verṡhen, odgnan; elisus, -a, -um, iṡbyen, ob tlá verṡhen; injectus, -a, -um, notar verṡhen, pahnên; interjectus, -a, -um, v'meis verṡhen; jactatus, -a, -um, ſem ter tia verṡhen; objectus, -a, -um, naprei verṡhen; projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen, verṡhen

zadeti se dov., F2, allido, -ere, ob tla vrézhi, terzhiti, ſe ẛadéti, ſpotakniti, reſtrupati; impingere, ſe ṡadeiti, vdariti, v'ṡhkodo priti, ſpotikovati, ſpotakniti

zdolnji (z'dolnji) prid., F5, caput rosae, tá ṡdulni knoffizh gartroṡhe; cavea, -ae, tá ẛdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; pavimentum, -ti, en flaṡhter, tlá, ali s'dulni pod; sapineus, -a, -um, kar ſluṡhi h'debli, ali k'ṡdulnimu deilu ene hoike; sapinus, -ni, tá ṡdulni deil ene hoike, driveſſa, kateri je na knoffu

1. najzdolnji , imus, ima, imum, nar ṡdulni, tà ſpudnî

zmartrati dov., F3, effligere, ẛmartrati, na tlá vreizhi; excruciari, ṡmartrati; perexcruciare, cilú do konza ṡmartrati, ſylnu mozhnu martrati