eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

dajálnik dajálnika samostalnik moškega spola [dajálnik] ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. datīvus (iz dare ‛dati’) iz dajati - več ...
méstnik méstnika samostalnik moškega spola [méstnik] ETIMOLOGIJA: po zgledu nem. Lokativ, nlat. locativus (iz lat. locus ‛mesto, prostor’) iz mesto - več ...
tožílnik tožílnika samostalnik moškega spola [tožílnik] ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. accūsātīvus (iz accūsāre ‛tožiti, obtoževati’) iz tožiti - več ...,

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

ákuzativ -a m (ȃ)
jezikosl. četrti sklon, tožilnik: akuzativ duala
1 člen., neposredno pred osebno glagolsko obliko ne (ȅ)
I.
1. s povedkom zanika glagolsko dejanje: ne grem; ne bodo ga ujeli; ne vem; ekspr. take priložnosti nisem in ne bom imel več / o tem bi rajši ne govoril; ne bi ga rad srečal / pri zanikanih zaimkih in prislovih se nikalnica pred glagolom ponovi: nič ne pomaga tajiti; nas ne vpraša nihče; iz njega ne bo nikoli nič; nikoli več ga ne srečam / v zanikanem stavku je predmet neposredno prehodnega glagola v rodilniku: sosedovi še nimajo avtomobila; tu ne prodajajo zelenjave / nedoločnikov predmet je
a) v rodilniku, če je povedek glagol nepolnega pomena: noče prodati posestva; ne mara delati nadlege; ne morem dobiti zveze; ne sme kaznovati otrok
b) v rodilniku ali tožilniku, če je povedek glagol s polnim pomenom: ne bojim se povedati resnice in resnico / če je predmet pred zanikanim povedkom, je pogostejša raba rodilnika tega dela ne mislim prevzeti
c) v tožilniku, če je nedoločnik v stavku osebek: ni naša naloga iskati krivce; napako obsojati ni težko / kadar izraža zanikani glagol biti nenavzočnost osebka v stvarnosti, je ta v rodilniku: očeta ni doma; danes me ne bo na večerjo; vrnitve k staremu ni in ne more biti / tožilnik mere ostane tudi za zanikanim povedkom: ne meri niti dva metra; še eno leto ni vzdržal / ne upoštevaje dejstva; ne daleč od hiše nedaleč
// z velelnim naklonom izraža prepoved: ne bodite malomarni; ne hodi po sredi ceste / v zanikanem velelniku se rabi nedovršnik namesto dovršnika tudi za enkratno prepoved zdaj ne hodi na sonce / od njega ne jemlji ničesar ne vzemi ničesar / pog., z nedoločnikom: le ne obupati; ne me strašiti
// v zvezi z naj izraža omiljeno prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: naj se ne prenagli / oče želi, naj ne bi začeli, dokler sam ne pride
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: popustiti mora on, ne ona; ne meni, tebi bo žal; ti mikrobi povzročajo drugačno, ne alkoholno vrenje / vrnil se je še ne deset minut potem / to je izjema, ne pravilo / elipt. pametno ali ne, tako bom naredil
3. poudarja nasprotni pomen: vaš otrok ni neumen, samo učiti se noče; ni slabo, kar si naredil / ne dosti vredno blago; ne nazadnje sem tudi jaz tukaj; obhajale so ga ne preveč prijetne misli; hitro ukrepa, pa ne nespametno zelo pametno
4. izraža popravek: bil je nekakšen upravnik, ne upravnik, kdove kaj je bil; ura je pol devetih, ne, že skoraj devet / lahko spet prideš, samo ne jutri
// izraža stopnjevanje z dodatno trditvijo: on mi je bil prijatelj, ne, oče; ne enkrat, desetkrat sem ti razložil
5. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: ali ni tisti mož tvoj stric; pog. ga ne bi kozarček / recite, ali ne bi hoteli sodelovati; pa reci, če ni lep
// v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: kdo bi se ne jezil; ali vam nisem rekel, da se nanj ne zanašajte; kaj bi ne vedel, saj že vsi govorijo o tem / elipt. poznaš ga, kaj bi ga ne; saj še ni ura osem. O, kako da ne / si zadovoljen? Kako da ne da, seveda
// izraža ukaz, grajo: presneti otrok, ali ne boš jedel; kaj te ni sram, da se potepaš; ali ne boš tiho
// izraža nejevoljo, presenečenje: kaj še nisi napisal naloge; ravno sem hotel na sprehod, kaj ti ne pride obisk
// elipt. izraža pričakovanje pritrditve: lepa stvar, ne; zdaj gremo pa domov, ali ne; to se ti je samo zareklo, ne res / pa ne, da iščeš mene menda iščeš mene
II. elipt.
1. izraža zanikanje, zavrnitev; ant. da1si ti poklical? Ne; ali je knjiga tvoja? Ne, izposojena; si že truden? Še ne / okrepljen: ali se ga kaj bojiš? Prav nič ne; nikakor ne, res ne, še malo ne / s povzetjem: ne hodi tja, nikar ne; ne bom več pil, jaz že ne; ne vdamo se, za ves svet ne / s povzetjem na začetku: ne, tega ne verjamem; oh ne, saj ni res
2. zanika trditev prejšnjega stavka: on zna govoriti, ti pa ne; še danes bo dež. Upam, da ne
// zanika ves stavek: moral bi delati, ne pa, da pohajaš; tega pa ne, da bi pomagal, še nagaja / ne, da ne bi hotel priti, ampak ne more
III.
1. kot dodatna nikalnica krepi zanikanje s poudarjenim izključevanjem: ne popusti tudi za las ne / ne dam mu ne dinarja; ne kaplje ni polil; ne za hip se ni pomišljal; on ni ne mlad in tudi ne zdrav / o tem se mu še sanja ne o tem nič ne ve / pog.: ni ne bolan; ne laže pa ne
2. kot pleonastična nikalnica, v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje osebne prizadetosti: ne maram ga v hišo, da mi nazadnje še česa ne ukrade; boji se, da bi mu brat ne umrl, da mu brat ne umre boji se, da bi brat umrl / malo je manjkalo, da ga ni povozil skoraj bi ga (bil) povozil / počakal bom, dokler ne pride tako dolgo, da pride
// v zvezi razen če ne izraža izvzemanje: gremo v hribe, razen če se ne bojiš; pride, razen če se ne premisli pride, če se ne premisli; pride, razen če se premisli
IV. v vezniški rabi
1. navadno v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal / če je nikalnica pred povedkom in ločena od samo, le, se rabi tožilnik ali rodilnik: ne prodaja samo hišo ali hiše, ampak tudi vrt; nima samo brate ali bratov, temveč tudi sestre / če se nikalnica ne nanaša na povedek, se rabi samo tožilnik ljubi ne le delo, ampak tudi razvedrilo
2. v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi potrkal / predmet je v tožilniku odšel je, ne da bi bil spregovoril besedico
3. za izvzemanje
a) v zvezi ne (drug) kakor: na hribu ni drugega kakor trnje / nič ni lepšega kakor zvestoba
b) elipt., v zvezi če ne: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; naletel je, če že ne na odpor, pa vsaj na zaničevanje / kaj sem hotel drugega, če ne molčati; kdo drug, če ne on, bi si to upal samo on / stalo bo tisočak, če ne več / se bo že premislil. Pa če se ne
4. elipt., v zvezi če ne za izražanje grožnje: pridno se úči, če ne ...; tiho, če ne ...
V.
izraža začudenje, presenečenje: ne, to je pa res imenitno; ne, da je kaj takega sploh mogoče; ne, kaj vse ti ne veš; ne, se je začudil
● 
ekspr. fant, ne bodi len, zgrabi za palico in zamahne brez obotavljanja, urno; ekspr. ne bodi, ne bodi, kdo ti bo verjel izraža začudenje, zavrnitev; ekspr. da te ni sram izraža začudenje, ogorčenje; ekspr. take zime pa še ne izraža močno začudenje; ekspr. lep ali ne, meni je všeč tak, kot je; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne; ekspr. vsi mu prigovarjajo, on pa ne in ne se trdovratno upira, noče; ekspr. če ne, pa ne izraža sprijaznjenje z nastalim položajem; ekspr. zaradi nje ti bo večkrat žal kot ne ti bo gotovo pogosto žal; elipt. hvala! Ni za kaj izraža vljudnostni odgovor pri zahvali; pog. to ravno ne izraža, da trditev sogovornika ni v celoti sprejemljiva; ekspr. le tega ne izraža svarilo, prepoved; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; ekspr. da mi ne hodiš po travi izraža prepoved; ekspr. ne more pa ne more verjeti poudarja zanikanje; ekspr. da se je oženil? Kaj ne poveš izraža začudenje, presenečenje; ekspr. kaj vse ne pride na dan izraža začudenje, presenečenje; ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; ves dan sem dobre volje. Ne bi rekla zdi se mi, da nisi; pog. če se je vrnil? Ne da bi (jaz) vedel mogoče, ne vem; ekspr. verjemi ali ne, tako je bilo izraža odločno trditev; ekspr. ali me misliš tudi ti zapustiti? Veš da ne izraža odločno zanikanje, zavrnitev; sam.: omahovati med da in ne; odgovarja na kratko z da in ne; odločen ne; ekspr. izreči svoj ne odkloniti; prim. bi, biti2, hoteti, imeti
tožílnik -a m (ȋ)
jezikosl. četrti sklon: postaviti samostalnik v tožilnik; značilnosti tožilnika pri samostalnikih moškega spola
tožílniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na tožilnik: tožilniški predmet / tožilniška vezava

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

patronímik samostalnik moškega spola

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

ákuzativ -a m (ȃ) jezikosl. tožilnik
tož. okrajš. tožilnik
tožílnik -a m (ȋ) jezikosl. |akuzativ|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024

tožílnik -a m
GLEJ ŠE: sklon, predmet1

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

ȃkuzativ -a m
ki1 zaim. in vez.
kȋla1 -e ž
lọ̑kativ -a m
mazȗrka -e ž
se1 rod., tož. zaim.
spódaj prisl.
srẹ́di predl. z rod.
tožīti tọ́žim nedov.
vẹ̄dno prisl.
vȅn prisl.
zasẹ̑ben -bna prid.
žẹ̑1 člen.,

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

tožȋłnik, m. der Accusativ (gramm.), Cig., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

kogarkoli [kọ̑garkọ̄li] (kogerkoli) zaimek

kogar koli

PRIMERJAJ: kedorkoli, koli

tožnik [tožník] samostalnik moškega spola
  1. tožnik
  2. jezikoslovje tožilnik

Slovar oblačilnega izrazja ziljskega govora v Kanalski dolini

banka banke samostalnik ženskega spola
zemljevid
ƀàːŋka
skrinja za shranjevanje obleke
ƀàːŋka je ƀˈwa cíəwa fàːjn namàːwana
je aϑpə́rwa ƀàːnča
PRIMERJAJ: kufer
blèk bléka samostalnik moškega spola
zemljevid
ƀˈlak, ƀˈläk
zaplata
se n ƀˈläk đìə ǥòːr
burtah burtaha samostalnik moškega spola
zemljevid
ƀúːrtax, ƀúːʀtax, ƀúːrtəx
1. predpasnik
na znàːm đẹ́ːwatẹ z ƀúːrtaxam
n̥ žìːđast ƀúːrtax
lẹ́ːđrast ƀúːrtəx
ʍsàːčem ǥwáːntọ [...] je ˈƀiu̯ ƀúːʀtax cùə m̥ pa facaˈlat
šùəstar je ˈmou̯ ƀúːʀtax in tíːšl’ar je ˈmou̯ ƀúːʀtax
ˈđər sa xrùːšče šˈlẹ pˈlet al pa pə̀rst đađàːjat al pa ˈđər sa jx kapáːlẹ [...] sa đˈra póːle đjàːl n sˈtar ƀúːrtax akùəlẹ
2. delovna halja
mùːj sìːn ǥˈre u̯ štáːwa, màː tìːst ƀúːʀtax z ʀakàːwamẹ
3. šolska halja
sa mẹ́ːlẹ [...] búːrtaše [...] čə́rne m̥ pa tùːkale ŋ̥ kràːǥl̥č ƀìəu̯ akùəlẹ
cviteh ? samostalnik moškega spola
zemljevid
cvìːtəx
svitek zrobročasta blazinica za prenašanje bremen na glavi
cvìːtəx m̥ pa ẹ́ːrƀas
PRIMERJAJ: cvitrah
čevelj čevlja samostalnik moškega spola
zemljevid
čìəu̯l̥
čevelj
čìəu̯l’e sma mẹ̀ːlẹ, polẹ́ːti sma mẹ́ːli [...] ˈki za u̯ nađìəu̯
ta lìəpšẹ čìəu̯l’e ... na za ʍˈsak đèːn
ta ǥròːƀ čìəu̯l’e
ƀəsọ́ːče/níːšče/ta nìːšče čìəu̯l’e
špíːkaste čìəu̯l’e
ta òːxcitne čìəu̯l’e
fecen fecna samostalnik moškega spola
zemljevid
fẹ́ːcn̥
1. cunja
kwađràːtəste [fẹ́ːcne]
2. obujek
PRIMERJAJ: cunja, cota, šufecen
fronza fronze samostalnik ženskega spola
zemljevid
resa
za žẹ́ːǥn̥ je ˈbiu̯ tìːsti [caˈlat] z ròːžẹ m̥ pa [...] fróːnze
PRIMERJAJ: fronzen
god goda samostalnik moškega spola
zemljevid
ǥùəđ
STALNE ZVEZE: sveti god
gvànt gvánta samostalnik moškega spola
zemljevid
gˈwant, gˈwḁnt
obleka
tùːkale sa ǥwáːnte
gˈwant ađ mọ́ːje stàːre máːtəre
pađ ǥwáːntəm je mẹ́ːa tọ̀ːta spùəđn’a čìːkl’a
tọ̀ːt ǥˈwḁnt sa đẹ́ːwəlẹ pˈrou̯‿(u̯)Žàːbn̥cax
ọ́ːnast gˈwant
òːxcitnẹ ǥˈwant
ta fàːjn ǥˈwant [...] za nađìəu̯
[ǥˈwant] za ʍsàːk đèːn
STALNE ZVEZE: cel gvant
PRIMERJAJ: klad, obleka
hakeljč hakeljča samostalnik moškega spola
zemljevid
xàːkl̥č
kaveljček
xàːkl̥če m̥ pa đrúːkərje
hlače hlač množinski samostalnik ženskega spola
zemljevid
xwáːče
hlače
[sa] se xwáːče spʀəƀlíəklẹ
čə́rne xwáːče
dọ́ːu̯je xwáːče
ʀáːsaste xwáːče
lẹ́ːđraste xwáːče
STALNE ZVEZE: spodnje hlače
jamica jamice samostalnik ženskega spola
zemljevid
jáːmca
luknjica
tọ̀ːta je máːu̯ aƀlẹ̀ːkana, zaˈto k tùːkəle [...] ˈmen se zđìː je ƀˈwa ... ˈekola jáːmca m̥ pa tùːka sa máːu̯ aƀlẹ̀ːkalẹ
janka janke samostalnik ženskega spola
zemljevid
jàːŋka, jàːŋka
1. jakna zržensko vrhnje oblačilo
2. suknjič
čə́rna jáːŋka, čə́rne xwáːče, [...] ƀìəu̯ srẹ́ːjšče
PRIMERJAJ: jakna, jopa (1., 2. pomen), jopič
kiklja kiklje samostalnik ženskega spola
zemljevid
čìːkl’a
1. krilo
sa nùːcalẹ čìːkl’e
ọ́ːnasta štʀáːjfəsta čìːkl’a
čìːkl’e, ta šrùəče
đọ́ːǥa čìːkl’a
nabráːna čìːkl’a
čìːkl’a na fóːltne
2. otroška srajčica
STALNE ZVEZE: ta spodnja kiklja
kikljica kikljice samostalnik ženskega spola
zemljevid
čìːkl̥ca
krilce, manjšalnica od kiklja ‘krilo’
čìːkl̥ca .. iz̬ fòːltnẹ
knofič knofiča samostalnik moškega spola
zemljevid
knòːfəč
gumbek
mìːkne knòːfče
kranceljč kranceljča samostalnik moškega spola
zemljevid
kráːncl̥č
venček
sa narèːdlẹ číːte m̥ pa jəx zasúːkalẹ ˈkakər ŋ̥ kráːncl̥č na gwáːvẹ
kreželj kreželjna samostalnik moškega spola
zemljevid
kʀẹ̀ːžl̥
naborek
àː, tùː je naƀʀáːno, vìːte, tùː je ˈtak kʀẹ̀ːžl̥
lajbič lajbiča samostalnik moškega spola
zemljevid
láːjƀəč
telovnik
u làːjfčọ je ˈƀiu̯ žòːkəč
n̥ žáːmatn̥ láːjƀəč
PRIMERJAJ: pruštah
mašen mašna samostalnik moškega spola
zemljevid
máːšn̥
pentlja
zvẹ́ːžəš máːšn̥, alẹ̀ː, [...] ˈpo pa žòːja ˈđou̯ta ˈƀìːsẹ
mušter muštra samostalnik moškega spola
zemljevid
múːštəʀ
vzorec
ˈjes màːm še ta stàːre mùːštre .. še u̯ kúːfrọ [...] sa đaƀìːlẹ càːjtn̥že, [...] ađ ˈestəráːjxa sa đabìːlẹ, póːle še ađ wàːšk .. sa mẹ́ːlẹ, tìːsta màːni di fàːta ƀər kòːlẹ [...] pusòːđər sa đaƀìːlẹ tọ̀ːte mùːštre
PRIMERJAJ: model
nagrban nagrbana nagrbano pridevnik
zemljevid
naǥə̀ʀƀan
nabran zrdrobno naguban
čìːkl’a je ƀˈwa dọ́ːga, naǥə̀rƀəna u pàːsọ
ˈto je naǥə̀ʀƀan ta ǥlìːx štọ̀ːf
PRIMERJAJ: cegan, nabran
nedrc nedrca samostalnik moškega spola
zemljevid
nìəđərc
životec zroblačilo
PRIMERJAJ: meder, moder
olšpet olšpeta samostalnik moškega spola
zemljevid
óːlšpat, óːlšpət
rokavci zrženska bluza z rokavi
óːlšpət sa pa ƀˈlẹ [...] šrọ́ːče m̥ pa đóːu̯je plùːzne, sa nasìːlẹ ta stàːrẹ
pantelj panteljna samostalnik moškega spola
zemljevid
páːntl̥
1. trak zrdolg, ozek, tanek kos blaga
sa .. mẹ́ːlẹ tọ̀ːt páːntl̥, đa sa cùə zavéːzalẹ m̥ pa đə je ƀˈwə fàːjn u̯óːsko
2. podveza
štúːɱfe, k sa đjàːlẹ ǥúːml’aste páːntl̥ne, đə sa stáːlẹ .. ǥòːr
panteljč panteljča samostalnik moškega spola
zemljevid
trakec, manjšalnica od pantelj ‘trak’
màːš na [...] àːu̯ƀca m̥ pa xˈkəle màːš pàːntl̥č, tùːka zaƀéːžəš, đa tẹ na páːđe ˈđou̯
pluzna pluzne samostalnik ženskega spola
zemljevid
plùːzna
bluza
na žìːđasta plùːzna
na plùːzna šːpìːcl̥nẹ
ponedelen ponedelna ponedelno pridevnik
zemljevid
prazničen, boljši
panađíəu̯ne čìəu̯l’e
povoj povoja samostalnik moškega spola
zemljevid
povoj zrkos tkanine za povijanje dojenčka
preja preje samostalnik ženskega spola
zemljevid
prèːja, pʀèːja
lan
pʀèːja se sìːje
đər je ƀˈwa prèːja zrẹ́ːwa, ja je pəžèːu̯
proš proša samostalnik moškega spola
zemljevid
prọ̀ːš
broška
pŕt pŕta in prtá samostalnik moškega spola
zemljevid
pə̀rt, pə̀ʀt
platno
pə̀rt [...] je ƀìəu̯ ta đamàːčẹ štọ̀ːf
pruštah pruštaha samostalnik moškega spola
zemljevid
prúːštəx
telovnik
PRIMERJAJ: lajbič
pušelj pušeljna samostalnik moškega spola
zemljevid
púːšl̥
šopek
m̥ pa ùənẹ . kor sa ƀˈlẹ pawáːđenẹ, sa tùːđ đjàːlẹ [púːšl̥] gòːr, tùːkale na jàːkna
púːšl̥ ađ žẹ́ːnna
pušeljč pušeljča samostalnik moškega spola
zemljevid
manjšalnica od pušelj ‘šopek’
ras rasa samostalnik moškega spola
zemljevid
raševina
slamnjak slamnjaka samostalnik moškega spola
zemljevid
swàːmn’ək
slamnik
swàːmn’ače z ròːžmẹ
smaga smage samostalnik ženskega spola
zemljevid
STALNE ZVEZE: dejati na smago
srajišče srajišča samostalnik moškega spola
zemljevid
srẹ́ːšče, srẹ́ːjšče
srajca
srẹ́ːšče sm̥ đaƀíːwa tọ̀ːtle pa tọ̀ːte je kúːpl’an
ƀìəu̯ srẹ́ːjšče
šlabanka šlabanke samostalnik ženskega spola
zemljevid
šlaƀàːŋka
šlabanka zrkratka oprijeta ženska jakna
tìːste ta pˈrou̯ ta stàːre jàːkne, kor sa xˈkəle tẹ́ːsne, m̥ pa k màːja tùːđẹ nòːtre tọ̀ːte ˈfišpàːnərje, tọ̀ːte sa šlaƀàːnče
[žìːđasta] šlaƀàːŋka
òːxcitna šlaƀàːŋka
šnola šnole samostalnik ženskega spola
zemljevid
šnóːwa
zaponka
pər pàːsọ je šnóːwa
u čìəu̯l’ax màːja tùː ˈkaka ˈƀart šnóːle
zə šnóːwa sa jəx pərpnéːlẹ
špica2 špice samostalnik ženskega spola
zemljevid
čipka
sa póːle xèːkl’alẹ nòːtər špíːce na srìəđa
špíːce za wa rjúːxa
PRIMERJAJ: špicelj
špicelj špiceljna samostalnik moškega spola
zemljevid
špíːcl̥
čipka
špíːcl̥ne sa kúːpl’əne
ta šrùəče špíːcl̥ne m̥ pa ta wòːšče špíːcl̥ne
tìːste špíːcl̥ne sa ƀlẹ̀ː xèːkl’ane
PRIMERJAJ: špica
špola špole samostalnik ženskega spola
zemljevid
špùəwa
tulec
špolica špolice samostalnik ženskega spola
zemljevid
špùəlca
manjšalnica od špola ‘tulec’
šterka šterke samostalnik ženskega spola
zemljevid
štèːrka
škrobilo
cúːkər je tùːđẹ štèːrka
PRIMERJAJ: šterk
štrena štrene samostalnik ženskega spola
zemljevid
štrena
sa sušíːle tọ̀ːte štʀẹ́ːne
štrẹ́ːne óːu̯čje ọ́ːne
štùmf štúmfa samostalnik moškega spola
zemljevid
šˈtəɱf
nogavica
še n̥còː đìəwam jas štùːɱfe [...] za móːjǥa móːža
štríːkane štúːɱfe
cvíərnaste m̥ pa ọ́ːnaste štúːɱfe
šufecen šufecna samostalnik moškega spola
zemljevid
obujek
namẹ́ːstẹ [...] na bọ́ːsa nùəǥa čìəu̯l ˈǥor đjàːtẹ, sa mẹ̀ːl tọ̀ːte šùəfẹ́ːcne nòːtre
PRIMERJAJ: cunja (2. pomen), fecen (2. pomen)
tibet tibeta samostalnik moškega spola
zemljevid
tìːƀet
tibet zrtkanina
ˈto sa tìːƀet ʀẹ́ːklẹ [...] tọ̀ːtam štọ́ːfọ .. sa jmẹ́ːlẹ [...] ƀúːʀtaše tùːđẹ
unterkikelj unterkikeljna samostalnik moškega spola
zemljevid
úːntərčìːkl̥
spodnje krilo
úːntərčìːkl̥ .. m̥ pa póːle čìːkl’a nawə̀rx
PRIMERJAJ: spodnja kiklja
zekelj zekeljna samostalnik moškega spola
zemljevid
zẹ́ːkl̥
kratka (moška) nogavica
PRIMERJAJ: soken
židast židasta židasto pridevnik
zemljevid
žìːđast
svilen
je žìːđast tọ̀ːt ǥˈwant, je zˈwa zˈwa sˈtar
žìːđaste facalẹ́ːte
žnura žnure samostalnik ženskega spola
zemljevid
žnùːra, žnùːʀa
1. vrvica
žːnùːʀamẹ sa pʀíəđẹ zapə̀ʀlẹ
2. vezalka
3. trak
za ƀúːrtax zvẹ́ːzatẹ je žnùːra
PRIMERJAJ: žoja
žoja žoje samostalnik ženskega spola
zemljevid
žòːja
trak
pər káːpẹ, ƀìəš, màːja tọ̀ːt máːšn̥ ˈđou̯ta zvẹ́ːzan, alẹ̀ː, ˈto je žòːja, ˈđou̯ta k vìːsẹ
PRIMERJAJ: žnura (3. pomen)
žòk žôka samostalnik moškega spola
zemljevid
ˈžak, ˈžḁk
žep
ˈjes pa mùərm̥ mẹ́ːtẹ .. [ƀúːrtax] ƀìəš skùəs kòːj? đə màːm ˈžak, [...] màːm ˈwəsčəs kak šnáːjcər nòːtrẹ

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.

Beseda »investirana« v slovarjih

S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?

Besedna analiza povedi: »Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati.«

Potrebujem pomoč pri besedni analizi, in sicer pri stavku: Želela sem na sprehod, pa je začelo deževati. Predvsem bi potrebovala pomoč pri analizi/določanju glagola: je začelo in deževati. Glagolu pa določamo osebo, število, čas, naklon, vid, način, prehodnost ter namenilnik ali nedoločnik.

Breznaglasnice in naglaševanje besed s predponskim obrazilom »naj-«

Zanima me, katere skupine besed so nenaglasnice.

Zanima me tudi, ali je beseda najgloblji več naglasnica. Uporabljena je v kontekstu: V najglobljem delu so varovali Minotaura ... Gre namreč za t. i. lektoriranje besedila za govorni nastop, pa ne znam najti pravil za naglaševanje predpon oziroma kako s to zadevo sploh je.

Daljšanje osnove pri sklanjanju samostalnika »val«

Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).

Delni rodilnik: »dal mu je vodo« ali »vode«

Uporaba rodilnika mi večinoma ne dela težav, a ko moram kaj napisati, se včasih znajdem v zadregi. Dal mu je vode in podobno nalil mu je mleka ali nalil je olja v cisterno.

Zakaj se v slednjih primerih uporablja rodilnik namesto tožilnika. Gre zgolj za izjeme? Ali obstaja kakšno pravilo, s katerim bi si lahko pomagal?

Delni rodilnik: »imeti čas/časa«

Zanima me pravilna oblika rabe samostalnika čas v povedi: Čas imate do četrtka. ali Časa imate do četrtka.

Je torej pravilna uporaba v četrtem ali drugem sklonu? Meni osebno nekako bolj "sede" čas, vendar, če stavek malo predrugačim in uporabim namesto četrtka besedo npr. dovolj, potem je pravilna uporaba v drugem sklonu: časa imate dovolj.

Delni rodilnik v nicejski veroizpovedi

Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?

Izbira sklona: tožilnik ali mestnik

Kaj je pravilno: oseba se zaposli na delovno mesto zdravnika ali oseba se zaposli na delovnem mestu zdravnika?

Izbira ustreznega sklona: rodilnik ali tožilnik?

Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.

1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.

2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).

Izbira ustreznega sklona ob zanikanju (2)

Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:

  • Ni se počutila srečno.
  • Ni se počutila srečne.

Izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp

Zanima me, kakšen je (etimološki) izvor pripone -s v zemljepisnih imenih vzhodnih Alp od Furlanije, preko Tirolske do Švice.

Mišljena so imena:

  • Furlanija: Attimis (slovensko: Ahten), Nimis (slovensko: Neme), Susans, Anduins, Cesclans, Tualis, Sauris itd.;
  • Južna Tirolska (I) (nemško/italijansko): Kiens/Chienes, Sauders/San Maurizio, Tisens/Tesimo, Tscherms/Cermes, Schluderns/Sluderno itd.;
  • Tirolska (A): Wattens, Grinzens, Lüsens, Zams itd.;
  • Švica: Rhäzüns, Tamins, Zizers, Igis, Sargans itd.

Jezikoslovna terminologija: »živost« ali »živalskost«

Prosim, zakaj govorimo o kategoriji/podspolu živosti, in ne živalskosti (žive so tudi rastline, tudi človek je žival)?

Jezikovne izbire: »kar« ali »kaj«?

Zanima me, kaj je pravilno: Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kar ste si izbrali.Izberite si eno izmed opcij in mi prosim sporočite, kaj ste si izbrali.

Kako je prav: »Mežakla« ali »Mežaklja«?

V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?

Kako je prav: nima več »kaj« ali nima več »česa« početi?

Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.

Kako je z Uršo Plut? -- drugič

Torej, pravilno je Išče se Urša Plut. Nadaljeval bi s primerom, ko je treba stavek zanikati v trpniku. Ali je potem sklon v imenovalniku ali rodilniku?

  • Ne išče se Urša Plut

ali

  • Ne išče se Urše Plut.

Kako se pravilno sklanja »mol« (lat. Merlangius merlangus)?

Zanima me, ali je v tožilniku pravilna oblika mol ali mola (npr. največji dovoljeni ulov za mol/mola). Čeprav se mola sliši nenavadno, se mi zdi pravilno. Gre tu morda za problem živosti in neživosti:

  • (živi) mol – riba (torej kot konj – konja, mol – mola) in
  • (neživi) mol – diatonična lestvica (kot stol – stol, mol – mol)?

Nekaj virov, v katerih je v tožilniku uporabljena oblika mola: – zbiranje podatkov za mola(gre) morda za molaocena stanja za mola

Kako se vežejo predlogi?

Ker imam včasih težave, v kateri sklon postaviti neko besedno zvezo za predlogom, me zanima, ali drži podatek, ki je zapisan na Wikipedii. Tu namreč piše, da se sledeči predlogi vežejo s sledečimi skloni.

  • rodilnik: brez, do, iz, od, z/s, za
  • dajalnik: h/k, proti, kljub
  • tožilnik: čez, skozi, zoper, po
  • mestnik: o, pri, po
  • orodnik: z/s
  • tožilnik ali mestnik: na, ob, v
  • tožilnik ali orodnik: med, nad, pod, pred, za

Kako sklanjamo »Štajersko« v dvojini (in hipotetični množini)?

Prosim, kako sklanjamo Štajersko v dvojini (in hipotetični množini):

  • sodelovanje Štajersk ali Štajerskih,
  • pomoč Štajerskam(a)/Štajerskom(a) ali Štajerskim(a),
  • na Štajerskah ali Štajerskih,
  • sodelovanje med Štajerskama/Štajerskoma ali Štajerskima?

Kako voščimo: »vesela velika noč« ali »veselo veliko noč«

Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?

Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?

Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.

Kategorija živosti: poimenovanja bolezni

Kako je prav: imam rak ali imam raka?

Milijon za števniki

Pozdravljeni, danes sem v Delu prebal napis: 103 Milijone mladih po svetu je še vedno nepismenih

Ali gre tukaj za pravilno obliko sklanjatve besede milijon?

Nas je nekaj »stalo življenja« ali »stalo življenje«?

Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:

  • Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.

  • Zamujanje na delo ga je stalo službe.

  • Ta napaka jih je stala zmage.

Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!

Navezovanje na samostalnik srednjega spola

Katera varianta je pravilna in zakaj?

  • Leto, na katerega se nanaša podatek.
  • Leto, na katero se nanaša podatek.

(Ne)prehodnost naklonskih glagolov

Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.

O kraju »Kameno« – naglas, sklanjanje in tvorba prebivalskega imena

Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...

Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.

Osebek ali povedkovo določilo?

Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.

Osebni zaimek za srednji spol v navezni obliki

Katera oblika zaimka je pravilna oz. primernejša: Dobili smo nekaj vprašanj in skušali bomo nanja/nanje odgovoriti.

Podarjenemu konju gledamo na ali v zobe?

Zanima me, zakaj se reče podarjenemu konju se ne gleda NA zobe in ne podarjenemu konju se ne gleda V zobe.

Posebnosti pri zanikanem rodilniku

Pišem diplomsko nalogo na temo zanikanega rodilnika. Skozi čas, v razvoju jezika in v pogovoru dajalnik in rodilnik izginjata in njuno vlogo prevzema tožilnik. Jezik se čedalje bolj poenostavlja. Zanima me, kako bi vi zapisali naslednje stavke:

Grem po vino. ali: Grem po vina.Učim se slovenščino. ali: Učim se slovenščine.Ne smeš brati knjige ali: Ne smeš brati knjigo.

In podobni primeri.

Potem pa še malo drugačen primer. Ali bi dvakrat zanikali tale stavek, ali je enkrat dovolj: Ne smem ne brati knjige/knjigo. Ali mora biti po Vaše pomožnik zanikan ali ne. Zanima me, zakaj tako menite, in Vas prosim, če svoje odgovore lahko utemeljite.

Pravilen zapis predlogov pri zemljepisnih imenih

Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.

Prešernov smenj: kako sklanjamo besedo »smenj«

V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.

V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.

Raba predlogov ob dnevih v tednu in mesecih

Pri poučevanju sem naletela na zagato: zakaj v soboto, v nedeljo (tožilnik) in zakaj v juniju, v mesecu, v tednu (mestnik)?

Raba sklonov: rodilnik ali tožilnik ob glagolih »dati« in »imeti«

Zanima me, če je v določenih primerih tožilnik zamenljiv z rodilnikom. Pri prošnjah (npr. Bogu) se pojavljata obliki s tožilnikom ali rodilnikom: daj nam milost ali daj nam milosti. Če to pretvorim v druge samostalnike, recimo daj mi sok, vem, da daj mi soka ni knjižno pravilno. Toda pri pojmih se mi zatakne. Daj mi ljubezen ali daj mi ljubezni? Kako se lahko utemelji, kdaj je pravilno daj nam to ali daj nam tega? (Podobno je z glagolom imetiImam ljubezni, kolikor hočem.)

Raba sklonov: rodilnik ali tožilnik (Učim se nemščino)

Učim se nemščine ali učim se nemščino

Raba zveze »15-% vikend popust«

Zanima me kako se pravilno uporablja beseda popust. Primer:

  • Izkoristite 15 % vikend popusta na vse avtosedeže v naši ponudbi.
  • Izkoristite 15 % vikend popust na vse avtosedeže v naši ponudbi.

Razčlenitev dveh skladenjskih zgradb

Zanima me, če sta spodnja zapisa slovnično ustrezna – besedna zveza nekaj mi je pomembno in nekaj je pomembno zame.

Spodaj gre za kontekst, v katerem se želi poudariti dejstvo, da se veliko pozornosti pri prevajanju namenja kakovosti (in npr. manj času).

Kakovost nam je pri prevajanju pomembna.

– Kakovost pri prevajanju je za nas pomembna.

Rodilnik ali tožilnik

Zanima me, ali se lahko tudi v primeru "Ni dobro človeku samemu kavo piti." ravnamo po odgovoru, ki ste ga zapisali tukaj https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1143/izbira-ustreznega-sklona-rodilnik-ali-tožilnik?_=1673372602184. Torej da sledimo pretvorbi: Človeku ni dobro, da sam pije kavo. in trdimo, da je zanikano dejanje ni dobro. Na kratko: Ali je v izhodiščnem primeru dovoljena uporaba tožilnika ali ne?

Rodilnik ali tožilnik ob elipsi

Zanima nas, ali je uporaba tožilnika v drugem stavku spodnje povedi pravilna oziroma ali bi bilo treba uporabiti rodilnik:

S tem praktičnim testom preverimo kandidatovo zmožnost pisnega izražanja (zlasti pravopis, besedišče in slovnico) v njegovem drugem jeziku, in ne njegovo poznavanje/njegovega poznavanja tematskega področja.

Rodilnik zanikanja (2)

Ne poznam petih prijateljev ali pa ne poznam pet prijateljev.

Kaj je prav in zakaj?

Rodilnik zanikanja (3)

Vedno sem v dvomih, ali naj v strukturi ni glagol v nedoločniku samostalnik za nedoločnikom uporabim tožilnik ali rodilnik.

Primer: Namen te določbe ni zagotoviti ZAŠČITO (koga/kaj? – tožilnik) ali ZAŠČITE (koga/česa? – rodilnik).

Rodilniška oblika in pridevniška izpeljanka iz prevzetih zemljepisnih imen

Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

  • Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
  • Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
  • Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
  • Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
  • Čerkasi,
  • Čeboksari,
  • Jyväskylä.

Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

S katerim sklonom se uporablja pridevnik »dobrodošel«?

V zadnjih letih opažam, da veliko ljudi pridevnik dobrodošel uporablja s tožilnikom namesto z mestnikom (npr. Dobrodošli v Slovenijo!). Je to res pravilno?

Skladenjska podstava zloženke »avtobus«

Kaj bi bila skladenjska podstava zloženke avtobus?

Sklanjanje besedne zveze »Čipkarski dnevi«

Kako se sklanja ime prireditve Čipkarski dnevi: Čipkarskih dnevov itd. ali Čipkarskih dni itd.?

Sklanjanje imena egipčanske kraljice »Nefertiti« oz. »Nefreteta«

Zanima me, kako se sklanja ime Nefertiti?

Sklanjanje imena »Gaia«

Pozdravljeni, zanima se sklanjanje imena Gaia (ki se ga izgovori kot slovensko obliko Gaja).

Sklanjanje imena »Igor« in priimka »Lipanje«

Zanima me kako se sklanja moje ime in priimek: Igor Lipanje. Prosim če sklanjenje tudi zapišete, ne samo po kateri sklanjatvi se sklanja.

Sklanjanje imena »Maneton«

Zanima me kako se sklanja moško ime egipčanskega svečenika Maneta (gr. Manethos/Manethon).

Sklanjanje imena »Tiia«

Ali se pri sklanjanju finskega ženskega imena Tiia doda j? Bega me predvsem dajalnik, ker si treh i-jev zaporedoma ne znam predstavljati.

Sklanjanje japonskih osebnih imen

Kako sklanjati japonska moška imena – enako kot slovenska? Mitsuo Matsuka – z Matsuom Matsuko/omTadanobu Odas Tadanobujem Odo/Odom

Sklanjanje priimka »Noč«

Sklanjanje priimka Noč pri moških.

Sklanjanje samostalnika »raven«

Zanima me sklanjanje samostalnika raven v množini. Ali je prav med ravnemi?

Sklanjanje samostalnika »sprehod«

Kako se sklanja sprehod v množini? Oziroma v povedi: Kljub vseh (sprehodov) smo se imeli odlično.

Sklanjanje samostalnika »svèt«

Zanima me pravilno sklanjanje samostalnika svèt v vseh sklonih. V slovarjih je namreč kot posebnost naveden le drugi sklon (svéta), zaradi česar ne vem, kakšna je pravilna oblika za dajalnik, mestnik in orodnik (tožilnik je pač glede na neživost enak imenovalniku). Ves čas sem menil, da je sprememba naglasa prisotna tudi v ostalih sklonih, (komu/čemu: svétu, o kom/čem: osvétu, s kom/čim: s svétom), ampak je možno, da se motim.

Sklanjanje samostalnikov »dan« in »dno«

Bolj kot prebiram razno razne članke o pravilni sklanjatvi besede 'dno', bolj se mi odpira vprašanje: je torej res, da se DNO in DAN enako sklanjata v tožilniku dvojine? (Vidim dve dni, a ni morda pravilno -- vidim dve dnesi? / DAN: preživim dva dni (glede na jezikovni forum), a ni bolje: preživim dva dneva ...?)

Sklanjanje živih in neživih samostalnikov

Zakaj se nekateri samostalniki in imena 1. moške sklanjatve (Peter, Andrej, zajec, pes ...) v 4. sklonu sklanjajo drugače od drugih (avto, oreh, hladilnik), ki ostanejo nespremenjeni. Torej koga/kaj vidim? Petra, Andreja, zajca, ampak avto, oreh, hladilnik.

Sklon predmeta za zanikanim glagolom

Zanima me, ali je predmet za zanikanim glagolom v trpnem načinu v rodilniku ali tožilniku. Primer: Ne sme se peti Svete noči/Sveta noč.

Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik

Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?

Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.

Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?

Sklon pridevnika v povedni rabi

Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.

V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.

Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):

  • Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
  • Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
  • Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.

Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."

Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...

Sklon pridevnika v povedni rabi (2)

Kateri skloni so ustrezni v naslednjih primerih:

  • Ukrep je treba šteti za primeren/primernega.
  • Ukrep se šteje za primeren/primernega.
  • Ukrep, ki se šteje za primeren/primernega ...
  • Ukrep, ki ga je treba šteti za primeren/primernega ...
  • Če je mogoče prvi ukrep opredeliti kot glavni/glavnega, drugega pa kot stranski/stranskega ...
  • Če je mogoče prvi ukrep šteti za glavni/glavnega, drugega pa za stranski/stranskega ...

Najlepša hvala za pomoč in odlično delo, ki ga opravljate!

Škofjeloški pasijon ohranjati »živ« ali »živega«

Kako je prav in zakaj: Škofjeloški pasijon ohranjati živ ali Škofjeloški pasijon ohranjati živega?

Tožilnik besedne zveze »električni pastir«

V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.

Ujemanje med svojilnim zaimkom ter imenom in priimkom

Zanima me, kako je prav: Njegova ime in priimek se ponovita ali Njegovo ime in priimek se ponovita. Najprej navedemo njegovo ime in priimek ali Najprej navedemo njegova ime in priimek?

Vezava predloga »na«

Zanima me, ali je poleg oblike  zaokroževanje na desetine pravilna tudi zaokroževanje na desetinah, prosim, da mi pojasnite jezikovno rabo in njen pomen.

Vezljivost glagola »razglasiti za«

Kako je z živostjo/neživostjo v teh primerih:

sklep so razglasili za ničen/ničnega (SSKJ: kritiki so film razglasili za pornografski) – razglasitev sklepa za ničnega/ničen?

Vezljivost glagola »rezultirati«

Zanima me, kateri sklon samostalnika je ustrezen ob zvezi rezultirati v tožilniku ali mestniku.

Primer: ..., kar rezultira v enostaven računski postopek/v enostavnem računskem postopku.

Vprašalnica »kdaj« in sklon samostalnika

Če se vprašalnica KDAJ? veže s tožilnikom: Kdaj se začnejo počitnice? V ponedeljek. Zakaj je potem rodilnik, ko odgovorimo: Enajstega oktobra?

V Sloveniji ima oblast ljudstvo?

V Ustavi RS piše: V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Med ljudmi krožita dve interpretaciji tega stavka. Dobro bi bilo vedeti, katera od teh je tudi slovnično pravilna. Torej, kdo ima koga? Ali je oblast v Sloveniji tista, ki ima ljudstvo, ali je ljudstvo v Sloveniji tisto, ki ima oblast?

Zanikanje – rodilnik ali tožilnik?

Pozdravljeni, ali je v spodnjih primerih zanikanja v zvezi s "kot" pravilen rodilnik ali tožilnik? Ustreznejši se mi zdi tožilnik, ker zvezo "razumeti kot kaj" razumem kot povedkovo določilo, zato zanikanje nanjo po mojem občutku ne vpliva. Skladenjsko pa si ne znam pojasniti.

  • Vodenja postopka samega po sebi ni mogoče razumeti kot povzročanje/povzročanja škode.
  • Vodenja ni mogoče razumeti kot ustrezno/ustreznega.
  • Ne določa protipravnosti kot element/elementa odškodninske odgovornosti (tj. ne določa, da je protipravnost element odškodninske odgovornosti).
  • Odločitve ne bo občutil kot pravične.

Zanikanje v stopnjevalnem priredju

Ali je v primerih tipa Prodal ni le vse zemlje, ampak tudi hišo možno uporabiti tudi tožilnik, tj. Prodal ni le vso zemljo, ampak tudi hišo? --> Prodal ni le vse zemlje, ampak je zastavil tudi hišo.

Število zadetkov: 156