aromatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) dodati čemu prijeten, plemenit vonj: aromatizirati pijačo;
aromatizirati domači tobak / aromatizirati pralni prašek aromatizíran -a -o:
aromatizirano vino
bósenski -a -o [bosənski] prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Bosno: neprehodni bosenski gozdovi / bosenski tobak; bosenska preproga
cigaréten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na cigareto: cigaretni dim; cigaretni ogorki / cigaretni papir, tobak; srebrna cigaretna doza
číkar -ja m (ȋ)
1. kdor žveči tobak: kadilci in čikarji; navdušen čikar; kašlja in pljuva kot čikar
// pog. kdor veliko kadi: to je hud čikar
2. šol. žarg. učenec z negativnimi ocenami: pred konferenco bodo vprašani še vsi čikarji
číkati -am nedov. (ȋ) 1. žvečiti tobak: ded čika in pljuva // pog. žvečiti sploh: kar naprej nekaj čika in melje 2. nizko pljuvati: ves čas čika po tleh
dobíti -ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ī í, ọ̑) 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi;
dobiti kos kruha, kozarec vina;
si že dobil plačo za ta mesec;
dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti vznemirljive novice; dosti so dobili za domačo nalogo / v kateri trgovini si to dobil kupil; pren. dobiti možnost, priložnost za kaj 2. s širokim pomenskim obsegom postati bogatejšia) za kako stvar: kmetje so dobili zemljo v dar;
dobiti svoj delež;
za rojstni dan ni dobil ničesar;
dobiti na pósodo, za doto;
dobiti za denar, za gotovino, zastonj / dobiti otroka, sina / mačka je dobila mlade povrgla, skotila; po starših je dobil kmetijo podedovalb) za kako lastnost: jed je dobila zaradi dodatkov prijeten okus;
njegov obraz je spet dobil barvo;
stvar je dobila visoko ceno;
zbiralna akcija je dobila širok obseg / dobiti veselje do dela / dobiti sive lase osiveti; dobiti pogum opogumiti se// postati deleženc) kakega stanja, navadno neprijetnega: dobiti bolezen, jetiko, vročino;
dobiti kašelj, živčni napad;
ob eksploziji je dobil hude opekline;
pri padcu je dobil pretres možganov;
dobiti prehlad prehladiti seč) kakega pojava, navadno vremenskega: dobili smo dež, sneg;
po dolgem času smo dobili lepo vreme 3. sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega ali storjenega: koliko si dobil za avto, delo, garanje;
za hišo je dobil premalo / za to nisem dobil ničesar / samo posmeh je dobil za zvestobo 4. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: nikjer nisem mogla dobiti solate;
delo zaostaja, ker ne dobimo delavcev;
dobiti delo v tovarni;
še ob pravem času so dobili dokumente;
dobiti kredit za zidanje šole, lokacijo za gradnjo hiše;
dobiti konju par;
dobiti prostor v avtobusu / v zakon je dobil zdravo kmečko dekle; dobila je bogatega moža / dobiti neodvisnost, samostojnost, svobodo / žensko so dobili otrokom za varuha najeli// najti koga, naleteti na koga: gospodarja ni dobil doma; dobila ga je mrtvega; dobil jih je v živahnem pogovoru / gob je bilo malo, vendar jih je nekaj le dobila / če pohitite, boste vlak še dobili // z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: dobiti bitko, igro, pravdo, stavo, vojno 5. s širokim pomenskim obsegom priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba: če te dobijo, te bodo zaprli;
vlomilca so kmalu dobili;
ko te dobim, boš tepen / pog.: dež me je dobil; nevihta ga je dobila v gorah; brezoseb. dobilo jih je sredi polja bili so tam, ko je začelo deževati, snežiti6. napraviti, da kdo kam pride: trudili so se, da bi ga dobili iz ječe;
dobiti smet iz očesa;
ekspr. komaj so ga dobili iz postelje / dobiti koga na svojo stran; niso ga mogli dobiti v svojo družbo // knjiž. napraviti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: če delimo dvajset s štiri, dobimo pet; žveplo, ki ga dobimo iz spojin; podatki, ki jih dobimo v analizi 7. izraža, da je kaj kje na razpolago: delavcev ni mogoče dobiti;
vstopnice dobite pri blagajni;
v trgovini se dobi tudi tobak / dobiš me lahko vsako popoldne 8. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: dobiti odgovor, odlikovanje, opomin, plačilo, pohvalo, pomoč, priznanje, soglasje;
dobiti nagrado biti nagrajen;
dobiti oceno biti ocenjen / dobiti gol; dobiti obisk / dobiti ime Peter / dobiti dobro, prijazno besedo / dobiti klofuto, udarec; dobiti jih s palico; pog. dobil je eno okrog ušes / dobiti vtis, da so otroci nedisciplinirani; dobiti vpogled v stvar
● trg. žarg. prosim, že dobite? vam že strežejo; pog. med njimi se dobijo tudi pošteni ljudje med njimi je tudi nekaj poštenih ljudi; pog. dobiti košarico biti zavrnjen; biti zavrnjen ob ponudbi za ples; ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; pog., ekspr. tu dobi vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; pog. dobiti pet let, mesecev (zapora) biti obsojen na pet let, mesecev (zapora); pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. prosim, bi lahko dobil tajnika bi lahko govoril z njim; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pazi se, če te dobim pred oči če prideš v bližino; pog. precej ga je dobil v glavo precej je vinjen; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; pog. dobiti koga v pest, v roke ujeti in kaznovati ga; pog. v vas smo dobili vojake v našo vas so prišli vojaki; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; ekspr. če še toliko govoriš, ga ne boš dobil za stvar ga ne boš pregovoril, pridobil; pog. dobiti koga na laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; pog., ekspr. dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan; ekspr. dobiti po nosu biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanja; brezoseb., pog. v rudniku ga je dobilo se je ponesrečil; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ navt. dobiti veter v jadra; rel. dobiti odvezo; šport. dobiti točko zmagatidobíti se pog.
sestati se, sniti se: dobimo se pred odhodom vlaka, ob desetih; dobiti se s kom
dobívši zastar.:
dobivši pismo od prijatelja, je takoj odpotoval
dobljèn -êna -o:
pripraviti načrt na osnovi dobljenih podatkov; preveriti dobljene rezultate; ta denar ni po pravici dobljen; z destilacijo dobljena snov; zmaga je dobljena
● preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
dolgocéven -vna -o [dou̯gocevən] prid. (ẹ̑)
ki ima dolgo cev: tlačil je tobak v svojo dolgocevno pipo / dolgoceven top; dolgocevna puška
duhán1 -a m (ȃ) zastar. tobak: navaditi se na duhan;
nabasati si pipo z duhanom / pridelovanje duhana
fermentírati -am nedov. in dov. (ȋ) biol., kem. povzročati fermentacijo: fermentirati mleko;
tobak se fermentira fermentíran -a -o:
fermentirane vrste mleka
gléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. žvečiti, žuliti: glevil je ugaslo cigaro;
gleviti tobak;
počasi je glevil pipo
hercegôvski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na Hercegovce ali Hercegovino: hercegovsko narečje / hercegovski tobak
kadíti -ím nedov., kajèn (ī í) 1. vdihavati in izdihavati dim kake tleče snovi, zlasti tobaka: prižgal si je cigareto in kadil;
že ves večer kadi;
kaditi opij, tobak / kaditi cigareto, cigaro / za skednjem smo dečki kadili suh srobot / ne kadi in ne pije; strastno kaditi; ponudil mu je zavojček cigaret: kadite? Hvala, ne kadim; ekspr. ali se pri vas doma kadi? ali pri vas doma kadite; kadi ko Turek veliko, pogosto / z nedoločnikom odvaditi se kaditi / kot opozorilo kaditi prepovedano 2. povzročati, da se dela, razširja dim: v vinogradu kadijo / v krščanskem okolju ob praznikih so kadili po hiši, kašči in hlevu; kaditi s kadilnico / ekspr. kamin, peč kadi se kadi; avt. žarg. avto kadi iz izpušne cevi prihaja gost dim3. izpostavljati delovanju dima, zaradi konzerviranja; prekajevati: kaditi meso / kaditi sode z žveplom žveplati4. ekspr., z dajalnikom izražati komu (pretirano) hvalo, priznanje, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: vsi kadijo novemu županu;
zdaj mi pa že preveč kadiš;
drug drugemu (si) kadita / star. kadil ne bom več vaju brez preudarka (F. Prešeren) kadíti se
1. delati, oddajati dim: peč se kadi; mokra drva so tlela in se kadila
// delati, oddajati hlape: kislina se kadi / žganci se kadijo v skledi
2. brezoseb. izraža razširjanje, obstoj dima, hlapov v zraku, prostoru: iz dimnika, iz peči se kadi; iz lonca, od živine se kadi / ekspr. v sobi se je kadilo, da so nas pekle oči
// izraža razširjanje, obstoj drobnih delcev v zraku: poškropila je tla z vodo, da se pri pometanju ne bi kadilo; za drvečo čredo se je kadilo / ekspr. na skednju se je kadilo (od) plev, prahu bilo je zelo veliko plev, prahu
● ekspr. dež, sneg se kadi (močno) dežuje, sneži z vetrom; ekspr. bežal je, tekel je, da se je (vse) kadilo (za njim) zelo hitro; ekspr. kolne, laže, da se kar kadi zelo
kadèč -éča -e:
kadeč cigareto, se je udobno zleknil; iz kadečih se loncev je prijetno dišalo; počasi je srebal kadečo se kavo; kadeča se kislina
kája -e ž (á) nav. ekspr. kajenje: odvaditi se kaje;
veliko denarja porabi za kajo / zbolel je od pijače in kaje / ponudil mu je kajo cigareto, tobak
kavkáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Kavkaz: kavkaški narodi / kavkaški tobak
♦ bot. kavkaška jelka visoko parkovno drevo, po izvoru s Kavkaza, Abies nordmanniana; zool. kavkaška čebela čebela sive barve, Apis mellifera caucasica
kméčki -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kmete: kmečko dekle;
kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo
♦ agr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; pravn. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rusticakméčko prisl.:
kmečko oblečena ženska; (po) kmečko se obnašati; sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega
kontrabánt2 in kontrabànt prisl. (ā; ȁ)
star. s tihotapljenjem, tihotapsko: kontrabant nositi tobak (čez mejo)
kresálo -a s (á)
priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu: kresalo in mehur za tobak je vedno nosil s seboj / s kresalom in kresilno gobo je prižgal grmado s kresilom
lepíti in lépiti -im, tudi lépiti -im nedov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrjevati kako stvar na drugo: lepiti plakate;
lepiti tapete na steno, znamke na kuverte;
lepiti na podlogo // z uporabo lepila povzročati, da se kaj sprime, zlepljati: lepiti raztrgane liste v knjigi; lepiti plasti / lepiti kuverte zalepljati / lepiti cigareto s slino zlepljati papirček, v katerega je zavit tobak; njeno delo je, da lepi škatlice z lepljenjem izdeluje; pren. lepiti življenje iz drobcev 2. imeti lepilno lastnost, moč: ta klej slabo lepi;
izsušeno lepilo ne lepi več lepíti se in lépiti se, tudi lépiti se
1. s prislovnim določilom zaradi lepljivosti se pritrjevati na podlago: blato se lepi na podplate; kri curlja iz rane in se lepi na kožo; potni lasje se lepijo na čelo; snežinke se lepijo na steklo; testo se lepi na prste; knjiž. na obrazu mu je lepil prah / ekspr. steza se lepi ob gladki steni
// zaradi lepljivosti pritrjevati se drug k drugemu: mokri lasje, prsti se mu lepijo
2. ekspr. kazati veliko čustveno navezanost na koga: dekleta se kar lepijo nanj
3. knjiž. odlepljati se: tekmovalci se drug za drugim lepijo od skakalnice; kadar je zamahnil, so se muhe v rojih lepile od mrhovine
● ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. od spanca se mu lepijo oči zaradi zaspanosti se mu veke zapirajo; knjiž., ekspr. njene oči se lepijo na stvareh v izložbah nepremično, poželjivo jih gleda; slabš. ali se jim moraš kar naprej lepiti na pete biti v njihovi družbi
lépljen -a -o:
odstraniti lepilo, s katerim je bila znamka lepljena
♦ les. lepljeni les les, zlepljen iz več plasti; obrt. lepljena obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen z lepljenjem; šport. lepljene smuči smuči, zlepljene iz več plasti; tekst. lepljene preproge preproge, pri katerih so niti lasu na spodnji strani zabodene v tkanino in prilepljene
mahórka -e ž (ọ̑)
zlasti v ruskem okolju tobak slabše kakovosti: zviti cigareto iz mahorke in časopisnega papirja / kaditi mahorko
mehúr -ja m (ú)
1. okrogla tvorba s tankimi stenami, katere notranjost je napolnjena s plinom ali tekočino: mehur se je naredil; predreti mehur; milni mehur; napet mehur / na hrbet si je privezal plavalni mehur / zračni mehurji se dvigajo iz globine vode; pren., knjiž. mehurji luči
2. polkrožna tvorba, ki se napravi na površju tkiva, zlasti kože, zaradi bolezni ali poškodbe: na koži so se napravili mehurji zaradi sončnih opeklin; gnojni mehurji
// tej podobna tvorba sploh: obleka se slabo prilega, na hrbtu se delajo mehurji
3. organ za zbiranje seča: prehladil si je mehur; bolečine v mehurju / izprazniti bolniku mehur; vulg. odcediti si, pog., ekspr. olajšati si mehur opraviti malo potrebo / napihniti (svinjski) mehur / sečni mehur
// nekdaj vrečki podobna priprava iz tega organa, navadno svinjskega, za nošenje tobaka: mehur s tobakom je šel iz rok v roke; v pipo je tlačil tobak iz obrabljenega mehurja / tobačni mehur / mehur tobaka
♦ anat. žolčni mehur mehur ob jetrih, kjer se zbira (odvečni) žolč; bot. plavalni mehur z zrakom napolnjeni del steljke; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; zool. črnilni mehur črnilna žleza; vzdušni ali ribji mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi; zvočni mehur organ za krepitev glasu pri nekaterih živalih
môšnja -e ž (ó) 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: odvezati, zavezati mošnjo;
denar spraviti v mošnjo;
prazna, težka mošnja;
usnjena mošnja / dal mu je mošnjo cekinov, zlatnikov
● star. moja mošnja ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja; star. mošnja se je popolnoma osušila zmanjkalo je denarja; ekspr. stiskati mošnjo skopo plačevati; star. človek s težko mošnjo premožen, bogat človek2. nekdaj taka priprava za nošenje tobaka, smodnika, draguljev: napolniti mošnjo s tobakom;
v mošnji iz usnja ima spravljene dragocene kamne / mošnja za tobak 3. kožna vreča, v kateri sta moški spolni žlezi: vnetje mošnje
mošnjíček -čka m (ȋ) 1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev: nositi mošnjiček za pasom;
odpreti, zadrgniti mošnjiček;
prazen mošnjiček;
smokve so visele navzdol kakor polni mošnjički 2. nekdaj manjšalnica od mošnja 2: mošnjiček za dišave, tobak 3. nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine; mešiček: pod očmi ima nabrekle mošnjičke
● ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ čeb. semenski mošnjiček semenska mošnjica; vrtn. mošnjiček trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
nasladílo -a s (í) knjiž. 1. sredstvo, navadno brez hranilne vrednosti, ki vzbuja zelo prijeten, ugoden občutek, zlasti telesni; mamilo, poživilo: odpovedati se uživanju nasladil;
alkohol, kava, tobak in druga nasladila 2. snov, ki daje hrani sladek okus; sladilo: jedem dodajamo dišave, začimbe ali nasladila
navêsti -vêdem dov., navêdel in navédel navêdla, stil. navèl navêla (é) 1. povedati, napisati kaj, navadno z določenim namenom: navesti imena, naslove;
navesti v prijavi zahtevane podatke;
v članku ni navedel vseh virov / navesti priče / navesti kaj v ilustracijo, za ilustracijo; navesti kot primer // dobesedno povedati, napisati tuje besedilo: navesti Prešernove verze / dobesedno navesti 2. knjiž. privesti, usmeriti: to ga je navedlo, da je začel gledati na stvari bolj kritično / dogodki v zadnjih dneh so ga navedli na misel, da je beg možen / navesti pogovor na umetnost usmeriti, obrniti// nagovoriti, napeljati: ona ga je navedla na umor navedèn -êna -o:
navedeni podatki, viri; v nekaterih od navedenih dežel gojijo tudi tobak / prej naveden ki je v dotakratnem besedilu že napisan; pisar. zgoraj navedene priče
nêsti nêsem nedov., tudi nesó; nésel nêsla (é) 1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in hoditi: nesti kovček;
nesti naročje drv;
nesti zastavo na čelu sprevoda;
ker otrok ni mogel hoditi, ga je oče nesel;
nesti na glavi, hrbtu;
nesti na nosilih, v košu;
daleč, hitro, težko nesti / lisica je nesla v gobcu kokoš // dov. in nedov. tako držati kaj in iti kam z določenim namenom: nesi jim malico; nesi mu podpisat; nesti otroka k zdravniku; nesti na trg; nesti aparat v popravilo; pog. nesti denar na banko v banko / pog. knjigo moraš nesti nazaj vrniti2. navadno s prislovnim določilom povzročati:a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok ga je nesel v vrtinec;
valovi so nesli čoln proti skalam;
veter nese pesek tudi po več sto kilometrov daleč;
ekspr. množica ga je kar nesla po trgu;
pesn. kam te, lastovka, nesejo peruti kam letiš / knjiž. veter je nesel glasove po gozdu b) da kaj prihaja kam: veter jim je nesel prah v oči;
brezoseb. vso pot ji je neslo dež v obraz / ekspr. letalo jih je neslo v domovino 3. nav. ekspr. iti h komu z namenoma) povedati mu kaj: nesem mu veselo novico, da se je vrnil sin;
nesti komu sporočilo / nesi mu pozdrave b) dati mu kaj: dala mu je poljub in mu rekla, naj ga nese sinu / vznes. vojska nese prostost še neosvobojenim bratom 4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kam gre: sama kljubovalnost ga je nesla v takem vremenu v planine;
nemir ga je nesel v svet;
le kaj ga nese k sosedu / brezoseb.: že večkrat ga je neslo v tujino; kam te je pa neslo tako hitro kam si šel, hitel5. dov. in nedov.,
s prislovnim določilom narediti, da pride kaj na določeno mesto: nesti kozarec k ustom;
nesti žlico v usta;
nesti si tobak pod nos / knjiž. nesla si je roke pred oči in zajokala 6. s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je delovanje česa tako, kot nakazuje določilo: puška, top nese daleč, previsoko / njegov daljnogled malo nese / šport. žarg. ta skakalnica dobro nese omogoča dolge, varne skoke7. pog., navadno s prislovnim določilom biti boljši, sposobnejši: kot govornik nese vsakega advokata;
pri delu nese vsakogar / ni več mlada, vendar nese vsako dekle je lepša, privlačnejša / Kolumba so za pet stoletij nesli Vikingi prehiteli8. pog. dajati, prinašati korist: gostilna, obrt dobro nese;
brezoseb. ni mu dovolj neslo, pa je pustil / to nese lepe dobičke 9. pri perutnini izločati jajca: jarčke so začele nesti / nesti debela jajca
● ekspr. leseni most bo težko nesel tako težo vzdržal; ekspr. moral je popustiti, sicer bi ga nasprotniki nesli premagali; spravili v neugoden, slab položaj; noge nesejo ekspr. noge ga več ne nesejo ne more več hoditi; ekspr. naj gre, kamor ga noge nesejo kamor hoče; ekspr. šel je, kamor so ga noge nesle brez naprej določenega cilja; ekspr. teci, kolikor te noge nesejo kolikor hitro moreš; ekspr. kamor oči nesejo, so sama polja vsenaokrog; star. pesmi bodo nesle tvojo lepoto po deželi razširjale, razglašale; jahali so, kot bi jih nesel veter zelo hitro; ekspr. to te bo neslo ne boš uspel; ne boš utegnil opraviti dela; pog., ekspr. spet neseš glavo, kožo naprodaj se izpostavljaš smrtnim nevarnostim; pog., ekspr. slišal je kričanje, pa je nesel nos k oknu je pogledal skozi okno; ekspr. problem sem nesel s seboj na počitnice mislil sem nanj tudi na počitnicah; pog. nesti tekmece za šest točk premagati s šestimi točkami; pog. lepo doto je nesla od hiše dobila; vznes. jutri ga bodo nesli k večnemu počitku ga bodo pokopali; ekspr. nesti komu kaj na nos povedati, kar se ne bi smelo; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. kar sliši, nese naprej pove drugim; ovadi; pog. če ga bo celo noč tako neslo, nas bo do jutra zametlo če bo tako snežilo; pog., ekspr. dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ekspr. pojdi že, bog te nesi izraža nejevoljo, nestrpnostnêsti se s prislovnim določilom
1. ekspr. ponosno, samozavestno iti, stopati: glej ga, kako se nese; vzravnano se je nesla mimo fantov / konja sta se mogočno nesla skozi vas
2. knjiž. premikati se, gibati se: balončki so se nesli čez mesto; po nebu se nese temen oblak / le kam se nese jata vran leti; ladja se nese na odprto morje plove, plava
// širiti se, razširjati se: glasovi so se nesli čez reko; vonj akacij se nese po ravnini / žalostna novica se je nesla po vsej deželi / to je njegova mati, se je neslo od ust do ust
nesóč -a -e:
zadel se je v natakarico, nesočo dva vrčka piva
nesèn tudi nešèn -êna -o:
odložiti neseno stvar; z vetrom neseno listje
nikotín -a m (ȋ)
farm. zelo strupen alkaloid v tobaku: tobak z majhnim odstotkom nikotina; nikotin in kofein
● ekspr. odvaditi se nikotina kajenja
njuhálec -lca [njuhalca in njuhau̯ca] m (ȃ)
kdor njuha (tobak): bil je strasten njuhalec
njuhálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je za njuhanje: njuhalni pribor / njuhalni tobak
njúhanec -nca m (ȗ)
tobak za njuhanje: vzel je ščepec njuhanca
njúhanje -a s (ȗ)
glagolnik od njuhati: gornjo ustnico ima porjavelo od njuhanja / tobak za njuhanje / pasje njuhanje
njúhati -am nedov. (ȗ) 1. vleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: navadil se je njuhati / njuhati tobak 2. star. vohati, duhati: pes je njuhal po zraku
njúhniti -em dov. (ú ȗ)
povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: njuhnil je in kihnil
nosljánec -nca m (á)
tobak za njuhanje: vzel je ščepec nosljanca
nosljáti -ám nedov. (á ȃ) 1. govoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: težko ga je razumeti, ker noslja;
nalahno noslja / kadar govori, noslja 2. zastar. njuhati: nosljati tobak nosljajóč -a -e:
nosljajoče govorjenje
odríniti -em dov. (í ȋ) 1. s sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe: odrinil je knjigo, ki mu jo je ponujal;
odriniti kozarec / hotel jo je objeti, a ga je odrinila; odrinil je radovedneže in vstopil; pren. nejevoljno je odrinil to misel; odriniti doživljaj v podzavest // s sunkom, rinjenjem spraviti iz neposredne bližine česa ali v večjo oddaljenost od česa: odriniti ljudi od vrat; odriniti omaro od zidu / odriniti čoln od brega upreti se z veslom ob breg, da se čoln oddalji od njega// s sunkom, rinjenjem spraviti z določenega mesta, položaja: odriniti vrata s hrbtom; odriniti zapah / para odrine pokrov / odriniti zaboj, da bo prostor še za škatlo / odrinil ga je, da bi dobil sedež pri njej / plug je odrinil sneg s ceste odstranil2. nav. ekspr. spraviti koga z določenega mesta, položaja, iz družbe: ko je prišel nov direktor, so ga odrinili;
ne dam se kar tako odriniti / s tem so odrinili ljudske pesmi jih niso upoštevali; so jih premalo upoštevali
● ekspr. po zmagi so ga odrinili od plena so mu onemogočili, da bi ga dobil3. ekspr. spraviti kam, poslati kam kaj odvečnega: svoje izdelke so odrinili v druge dežele / odriniti generala na diplomatsko misijo / odrinil je hčer prvemu snubcu dal; to nalogo je odrinil kolegu dal, naložil4. nav. ekspr. oditi, odpraviti se: naročil je še to in ono ter odrinil;
odriniti od doma, proti mestu;
odriniti dalje / odriniti na izlet / odrinimo pojdimo// odpluti: ladja odrine od brega; ribiči so odrinili na globoko 5. ekspr. plačati, dati: za najemnino odrine vsak mesec lepo vsoto;
za njivo je odrinil sto tisoč / tu in tam mu je odrinil nekaj drobiža za tobak 6. nar., navadno z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi ob določenem času; odložiti: odriniti poroko;
rad bi odrinil ta sestanek;
spomladansko delo se je zaradi snega odrinilo 7. nar. odleči, zaleči1:
sin mu že precej odrine / toliko denarja že nekaj odrine odríniti se
s sunkom ob podlago se oddaljiti od nje: plavalec se odrine od stene bazena; skakalec se je pravilno odrinil, šport. žarg. je pravilno odrinil
odrínjen -a -o:
zapah je odrinjen; biti odrinjen na rob dogajanja; čutil se je odrinjenega in pozabljenega; v podzavest odrinjena krivda
opálta -e ž (ȃ)
nekdaj prodajalna monopolnega blaga: kupiti tobak v opalti / opalta za sol
pípa -e ž (í)
1. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom: iztrkati, natlačiti pipo; vzeti pipo iz ust; kadil je iz dolge pipe; lesena, lončena, porcelanasta pipa; s srebrom okovana pipa; pipa s kratko cevjo / vodna pipa v orientalskem okolju pri kateri gre tobakov dim po dolgi cevi skozi posodo z vodo; tobak za pipo / kaditi pipo; prižgal si je pipo
2. priprava za odpiranje in zapiranje pretoka tekočin in plinov: odpreti, zapreti pipo; pipa na sodu / plinska, vodovodna pipa / pipa pušča; iz slabo zaprte pipe kaplja; iz pipe teče voda
● pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. krčmar je imel na pipi dobro rebulo je prodajal, točil; pipa miru pri severnoameriških Indijancih okrašena pipa z dolgim, ravnim ustnikom, ki se uporablja zlasti ob sklepanju miru; ekspr. pokadiva pipo miru spraviva se, pobotajva se
♦ obrt. steklarska pipa priprava v obliki cevke za oblikovanje kroglice steklene mase; teh. pipa okrov z vrtljivim stožcem, ki ima prečno odprtino za reguliranje pretoka; kotna pipa na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; mešalna pipa ki omogoča mešanje dveh tekočin; mrazna pipa za iztok vode iz cevja
píti píjem nedov. (í) 1. dajati tekočino v usta in požirati: v roki je držal kozarec in pil;
piti čaj, kavo, liker;
šli so k studencu pit;
hlastno, počasi, v dolgih požirkih piti / bolnik že je in pije; veliko, zmerno piti; pije kot goba, krava, žolna zelo dosti, pogosto / piti iz kozarca, steklenice; piti po slamici, žlički / otrok pije pri materi se hrani z materinim mlekom / zlasti v kmečkem okolju piti likof / v nedoločniku: dal mu je piti pijače, tekočine; ponuditi, prinesti piti / rad bi kaj pil / kot poziv pri pitju (alkoholnih pijač) fantje, pijmo 2. uporabljati, imeti za pijačo: otroci pijejo premalo mleka;
najrajši pije vodo / likerja ne pijem; pijem samo belo vino 3. uživati alkoholne pijačea) navadno dalj časa in v veliki količini: vso noč so pili in razgrajali;
nekoliko je že pil, zato tako govori;
pog., ekspr. še ga bomo pili / šli so pit b) pogosto in v veliki količini: ne kadi in ne pije;
pije iz obupa;
začel je piti / elipt. boste kozarček? Hvala, ne pijem; ekspr. piti na žive in mrtve zelo4. vznes., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen čutnega in duševnega ugodja, kot ga določa samostalnik: piti čar pravljic;
z vsem srcem je pila mir pokrajine uživala;
žejno je pil lepoto polj gledal / pusti, naj pijem ljubezen iz tvojih oči / srce je pilo srečo, veselje // zajemati, dobivati iz česa: lirika je pila novo moč iz narodnih virov / iz tvojih besed pijem pozabo, tolažbo 5. ekspr. delati, povzročati, da se kaj zmanjšuje, izginja: sonce je pilo meglo, roso;
južni veter pije sneg po grapah / neprestano delo mu pije moči, zdravje 6. vpijati, vsrkavati: gaza, goba, obveza pije;
suhe drobtine so pile odvečno mokroto / ekspr. trava je pila hladno roso
● ekspr. njegove besede je pila z odprtimi usti zelo pazljivo ga je poslušala; piti bratovščino s kom začeti se tikati, navadno po ustaljenem obredu; pog., ekspr. ta človek mi pije kri me brezobzirno izkorišča; me zelo muči, trpinči; ekspr. ljubezen do domovine je pil že z materinim mlekom pridobival v zgodnjih otroških letih; ekspr. s poljubi piti komu solze z lic s poljubljanjem odstranjevati; zastar. piti tobak kaditi; vznes. piti iz čaše modrosti, učenosti postajati moder, pameten, učen; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen; piti na zdravje koga s slovesnimi besedami in izpitjem kozarca alkoholne pijače želeti komu srečo, zdravje; pog. imate kaj za piti pijače (zame); ekspr. ni se vedelo, kdo pije in kdo plača gospodarjenje je bilo zelo neurejenopijóč -a -e:
otrok je pijoč zaspal; jedoči in pijoči gostje
pókati1 -am nedov. (ọ́ ọ̑) 1. dajati kratke, močne glasove: goreča polena so pokala;
suhe vejice so pokale pod nogami;
brezoseb. v peči je pokalo / streli so pokali / puške so pokale streli iz pušk// povzročati kratke, močne glasove: pokati s prsti // s tankim prožnim predmetom zamahovati po zraku tako, da se slišijo poki: pokati z bičem // ekspr. streljati: lovci pokajo; pokati gamse; pokati na divjad; pokati s topovi 2. dobivati razpoke, špranje: deske pokajo;
led je začel pokati;
skale, šipe pokajo;
ustnice pokajo zaradi vetra;
zemlja poka od suše / šivi na hlačah že pokajo; pren., knjiž. stara zgradba tlačanstva je začela pokati 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: pokati od jeze, smeha, zavisti, zdravja
● ekspr. bilo je mrzlo, da je drevje pokalo zelo, hudo; ekspr. tudi v tem delu dežele so začele pokati puške se je začela vstaja, oborožen spopad; ekspr. ob misli na to mu je pokalo srce mu je bilo zelo hudo; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadilpokajóč -a -e:
odpeljal se je, pokajoč z bičem; pokajoč les; pokajoče veje
ponjúhati -am dov. (ȗ)
povleči vase kaj skozi nos, zlasti tobak: prosil ga je, naj mu da malo ponjuhati; ponjuhal je ščepec tobaka in kihnil
// z njuhanjem porabiti: ponjuhal je že dve škatli tobaka
ponosljáti -ám dov. (á ȃ) 1. izgovoriti tako, da uhaja zrak tudi skozi nosno votlino: otroci včasih kakšno črko ali besedo ponosljajo 2. zastar. ponjuhati: najprej je nekoliko ponosljal, nato pa odgovoril / ponosljal je ves tobak, kar ga je imel pri sebi z njuhanjem porabil
premeníti -ím dov., premêni tudi preméni; preménil (ī í) star. 1. menjati, zamenjati: premeniti kruh za tobak / premeniti rožam vodo / premeniti perilo preobleči se / straža se premeni na dve uri / premeniti službo 2. spremeniti: premeniti pravila / premeniti vodo v paro / premeniti se iz skopuha v razsipneža premenjèn -êna -o:
zadnje dni je popolnoma premenjen; premenjeno okolje
preparírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali;
sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo;
znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak;
pred uporabo kože preparirajo;
preparirati papir 3. dov.,
ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi;
ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov
♦ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanjapreparírati se knjiž.
pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati
preparíran -a -o:
preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi
♦ glasb. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti
púhati -am nedov. (ū) 1. v sunkih dajati, oddajati hiter, močen tok zraka, dima: meh je puhal ves dan;
vlak puha in bruha iskre / puhati oblake dima // pojavljati se, nastopati v sunkih: iz vseh odprtin puha dušeča para / ekspr. vetrovi ledeno puhajo čez vrhove // ekspr. puhajoč se premikati: ladja je že ob svitu puhala iz zaliva 2. izdihavati zrak tako, da se zaprte ustnice hitro, sunkovito odpirajo: med igro glasno puhajo in pihajo / vola sta puhala vanj toplo sapo / ekspr. puhal je modre dime iz pipe in počasi pripovedoval; star. puhati cigarete, tobak kaditi / ekspr. od jeze je kar puhal 3. s sunkovitim izdihavanjem izražati nezadovoljstvo, sovražnost: mačka puha proti psu;
medvedka je jezno puhala;
ženska je puhala kot mačka // ekspr. puhajoč jezno govoriti: ti že pokažem, kaj se sme, je puhala in ga tepla puháje :
počasi vstane, puhaje dim iz pipe; živali so se puhaje pognale iz votline
puhajóč -a -e:
črn dim puhajoč dimnik; puhajoča zver
skrivàj prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: skrivaj oditi, se sestajati / skrivaj se ozirati / tobak so nosili skrivaj čez mejo nezakonito2. izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; na tihem: skrivaj ugiba, kako se bo izteklo; prim. naskrivaj
smodíti -ím nedov., smojèn (ī í) 1. z ognjem, vročino povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: smoditi dlake;
čevlji se ne sušijo, ampak smodijo;
pazi, smodiš si lase // povzročati, da se poškodujejo, uničijo občutljivejši deli rastlin: sonce smodi mlado travo 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna: smoditi tkanino
● ekspr. sonce smodi, saj je poletje žge; star. smoditi tobak kaditi
♦ agr. smoditi prašiča s smojenjem odstranjevati ščetine z njegasmodíti se
pri kuhanju se zaradi vročine prijemati podlage in se deloma poškodovati: meso, rižota se smodi
smrdljív -a -o prid. (ī í)
ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva
♦ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula
šnófati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim
● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš
tláčiti -im, in tlačíti in tláčiti -im nedov. (á ȃ; ī á ȃ) 1. povzročati, da kaj zaradi pritiskaa) zavzema manjši prostor: tlačiti seno na vozu;
tlačiti zelje / tlačiti ilovico z nogami b) spreminja prvotno obliko, položaj: ne tlači klobuka;
s hojo, valjanjem tlačiti travo // povzročati, da se kaj mehkega zaradi pritiska stisne, razleze: tlačiti grozdje, sadje; tlačiti kuhan krompir, peso za prašiče 2. s prislovnim določilom s silo dajati, spravljati kaj v kaj, navadno brez reda: tlačiti perje, volno v blazino;
tlačiti obleko v nahrbtnik;
ded si je tlačil tobak v pipo / tlačiti si srajco za hlače / ekspr.: tlačiti knjige na polico, v torbo; skrivaj si je tlačil orehe v žepe; pren. tlačiti znanje v glavo // ekspr. hitro, veliko jesti: tlačiti hrano vase; tlačiti se z žganci / tlačiti si kruh v usta 3. ekspr. povzročati, da je množica ljudi stisnjena na kakem prostoru: jetnike so tlačili v klet;
vsi so se tlačili v dvorano / tlačili smo se skozi ozka vrata / ob tej uri se v avtobusu vedno tlačimo gnetemo, prerivamo4. ekspr. delati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: oblast je tlačila kmete;
narodno, politično tlačiti 5. ekspr. preprečevati razvoj, pojavljanje česa: tlačiti dvom, jezo, strah / tlačiti jok, solze / tlačiti upor 6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo deležen stanja, kot ga določa samostalnik: tlači ga naduha;
tlačila jih je revščina;
tlači jo samota, skrb / ponoči jo je zopet tlačila mora; nesreča mu je tlačila srce
● evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; ekspr. ni vreden, da zemljo tlači slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar zemljo tlači odkar živi; ekspr. te razmere so ga tlačile k tlom ga delale nerazpoloženega, žalostnega; ekspr. vse tlači v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi
♦ teh. s tlačilko dvigovati tlak tekočine, plinatlačèč -éča -e:
otresti se tlačečega občutka tesnobe
tláčen -a -o:
braniti tlačeno pravico; zatirano in tlačeno ljudstvo; sam.: upor izkoriščanih in tlačenih
tobáčen -čna -o prid.(ȃ) nanašajoč se na tobak: posušeni tobačni listi / tobačna polja / tobačni dim; tobačni izdelki; tobačna industrija; tobačna tovarna tobáčno prisl.:
obleka tobačno rjave barve
tobáčnica -e ž (ȃ)
doza za tobak: vzeti ščep tobaka iz tobačnice; srebrna tobačnica; tobačnica in cigaretnica
tobák -a m (ȃ)
1. enoletna kulturna rastlina z velikimi listi, ki vsebujejo nikotin, ali njeni listi: tobak cvete; sušiti in rezati tobak; obirati tobak; nasadi tobaka / makedonski tobak
2. posušeni listi te rastline, pripravljeni za kajenje, njuhanje, žvečenje: kaditi, njuhati, žvečiti tobak; natlačiti pipo s tobakom; klobasa, ščepec tobaka; kupiti zavojček tobaka; duh po tobaku / ekspr. prepovedali so mu tobak kajenje; prodajalec tobaka tobačnih izdelkov
● zastar. piti tobak kaditi; zastar. sedel je in pokal tobak iz kratke pipe kadil; ekspr. to ni vredno pipe tobaka to je vredno zelo malo, nič
♦ bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; navadni tobak kulturna rastlina z velikimi listi in rdečimi cveti v latu, Nicotiana tabacum; kem. fermentacija tobaka
tobákar -ja m (ȃ)
1. ekspr. kdor (rad) kadi tobak: hud tobakar je
2. star. tihotapec tobaka: preganjati tobakarje
tobákec -kca m (ȃ)
ekspr. manjšalnica od tobak: kaditi, njuhati tobakec
tobákov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tobak: tobakovi listi / tobakovi nasadi / tobakov dim; tobakov katran katran, ki nastaja pri kajenju
trávica -e ž (á)
manjšalnica od trava: travica je že vzklila; drobna, nizka travica; šop travice / ekspr. vsako travico na potki takoj izpuli / negovati travico okrog hiše
● star. kaditi hudičevo travico tobak, cigarete
upréti uprèm dov., upŕl (ẹ́ ȅ) 1. postaviti kaj tako, da pri delovanju kake sile ostane na določenem mestu, v določenem položaju: upreti kol ob skalo / upreti kolena v naslonjalo prednjega sedeža; upreti roke v boke // dati v tak položaj, da močno pritiska na kaj: uprl je drog v čoln in ga odrinil / upreti hrbet v tram in ga privzdigniti; z vso silo je uprl nogo v vrata 2. usmeriti, nameriti: upreti topovske cevi proti trdnjavi / upreti obraz v sonce
● ekspr. upreti oči, pogled v koga začeti ga gledatiupréti se
1. namestiti se z delom telesa tako, da je pri delovanju kake sile mogoče ostati na določenem mestu, v določenem položaju: konj se je uprl s prednjima nogama v tla in se ni dal premakniti; upreti se z nogami in rokami ob podboj / upreti se s koleni ob mizo
// postaviti se v tak položaj, da se močno pritiska na kaj: uprl se je ob mizo in jo premaknil; uprl se je z ramo ob vrata in jih odrinil; uprli so se z rokami v voz in ga porinili / veter se je uprl v jadro / upreti se v vesla začeti veslati
2. z dejanji izraziti voljo ne pustiti se obvladati: hotel ga je zvezati, pa se mu je uprl
// pokazati voljo ne dopustiti, dovoliti česa: upreti se izbiri novega predsednika; upreti se operaciji
// pokazati voljo ne podleči čemu: upreti se tujim vplivom, ekspr. skušnjavi; uprl se je želji, da bi jih videl
3. s silo, z orožjem izraziti voljo do odstranitve oblasti koga: posadka na ladji se je uprla; upreti se okupatorju / delavci v tovarni so se uprli
// z besedami, ravnanjem izraziti voljo
a) ne ubogati koga: upreti se staršem, vodstvu / uprl se je in ni hotel iti
b) ne prenašati, storiti, izpolniti česa: upreti se nasilju, potujčevanju, ropanju; upreti se ukazu, zahtevi / upreti se revščini
// izraziti nesoglasje s čim: uprl se je njegovi oceni; upreti se predlogu
4. nav. 3. os. povzročiti stanje, ko kdo česa ne more, ne želi več uživati: mleko se mu je uprlo; kljub bolezni se mu tobak še ni uprl
// vzbuditi občutek zoprnosti, odpor: igranje se mu je uprlo; uprlo se mu je, kako se prilizujejo drug drugemu
5. neovirano, močno posijati: sonce se je uprlo v hišo
● ekspr. ta gora se mu je uprla ni mogel priti nanjo; ob njihovih zločinih se je v njem vse uprlo je začutil velik odpor, ogorčenje
upŕt -a -o
1. deležnik od upreti: ob skalo uprt drog; v daljavo uprt pogled; v boke uprte roke
2. knjiž. oster, predirljiv: uprt pogled; prisl.: uprto gledati, opazovati
virgínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Virginijo: virginski tobak
♦ vrtn. virginski brin okrasno drevo z rdeče rjavo skorjo in luskastimi listi, Juniperus virginiana; zool. virginski jelen ameriški jelen z dolgim, sploščenim, zgoraj temno rjavim in spodaj belim repom, Odocoileus americanus
zadišáti -ím dov. (á í) 1. dati, povzročiti prijeten vonj: akacije so opojno zadišale;
hrana je zadišala po vsem prostoru;
brezoseb.: od stojnic s sadjem je vabljivo zadišalo;
zadišalo je kot v cvetličarni // dati, povzročiti vonj sploh: iz kuhinje je zadišal dim 2. ekspr. dobiti, pokazati značilnosti česa: čas je zadišal po vojni;
brezoseb. zadišalo je po snegu 3. ekspr., z dajalnikom vzbuditi željo, zamikati: tobak mu je zadišal 4. preh., zastar. zavohati, zaduhati: mačka je zadišala miš
zalepíti in zalépiti -im, tudi zalépiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́ ẹ̑) 1. z lepilom, lepljivo snovjo narediti, da je kaj spet celo, v enem kosu: zalepiti pretrgan list;
zalepiti z lepilnim trakom / zalepiti zračnico zakrpati / zalepiti koščke razbite vaze zlepiti2. z uporabo lepila zapreti: zalepiti kuverto / zalepiti paket / zalepiti pismo v kuverto 3. z lepilom, lepljivo snovjo zamašiti, zapreti: zalepiti špranjo / zalepiti stična mesta s klejem, smolo 4. zaradi lepljivosti sprijeti se s čim in to prekriti, zapreti: gnojni izcedek mu je zalepil oči;
strjena kri ostane na rani in jo zalepi / zalepiti rano z obližem 5. zaradi lepljivosti povzročiti, da se kaj sprime; zlepiti: gnojni izcedek mu je zalepil veke / zvil je cigareto in jo zalepil s slino zlepil papirček, v katerega je zavit tobak
● ekspr. le za trenutek je odprl oči in jih takoj spet zalepil zaprl; ekspr. zalepiti pogled v koga začeti ga nepremično gledati; ekspr. najbolje, da si za take pripombe zalepite ušesa da jih preslišite; zalepiti znamko nalepiti, prilepitizalepíti se in zalépiti se, tudi zalépiti se s prislovnim določilom
zaradi lepljivosti se pritrditi na podlago in tam ostati: blato se mu je zalepilo na podplate / mokra srajca se mu je zalepila na hrbet / od žeje se mu je jezik skoraj zalepil na nebo
zalépljen -a -o:
s papirjem zalepljene razbite šipe; pismo je že zalepljeno
žgáti žgèm nedov., žgál (á ȅ) 1. delati, povzročati, da kaj gori: žgati drva, veje / žgati ogenj kuriti// imeti kaj na ognju, žerjavici, da tli in oddaja dim, vonj: žgati brinove jagode, kadilo 2. delovati na kaj z veliko vročino: žgati apnenec, les;
žgati kavo pražiti / sonce je žgalo platneno streho močno segrevalo
♦ metal. žgati rudo segrevati jo, da se odstrani iz spojin kemično vezana voda, razpadejo karbonati// s tem pridobivati: v teh gozdovih so žgali oglje / žgati kope / žgati apno 3. z močnim segrevanjem delati odpornejše, trdnejše: žgati konice kolov;
žgati opeko, posodo iz gline 4. povzročati bolečino z zelo vročimi, žarečimi predmeti: žgali so ga z iglami, cigaretnimi ogorki / med zasliševanjem so ji žgali podplate 5. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih, žarečih predmetov: to mazilo žge;
žganje žge v grlu / svetloba je žgala v oči / rana jo je začela žgati / ekspr. žeja jih žge // ekspr. povzročati hude duševne bolečine: krivica, ljubosumje žge; njegov pogled mi je žgal dušo; žaljive besede so ga žgale v srcu; brezoseb. v prsih me žge; ta sramota ga je žgala kot žerjavica / žge ga želja, da bi videl čim več sveta; pohlep jo je žgal 6. nepreh. zelo pripekati: sonce žge že ves teden / ekspr. že dalj časa žge huda vročina je zelo vroče7. sežigati: žgati drva, bukove trske;
žgati stara pisma 8. star. imeti prižgano: pri njih cele noči žgejo luč;
sedela sta na peči in žgala svečo
● star. žgati tobak kaditi; star. žgati žganje kuhati; pog. žgati po sovražniku streljatižgáti se
1. zaradi prevelike vročine se uničevati: potica se žge / na vroči peči se obleka žge
2. ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: poleti se je rad žgal
žgóč -a -e
1. deležnik od žgati: žgoč pogled; žgoč udarec; žgoča bolečina; žgoča žeja; žgoča želja; žgoče sonce
2. publ. nujen, pereč: obravnavati žgoče probleme; reševanje žgočih vprašanj
3. ekspr. oster, nepopustljiv: žgoča družbena kritika; to je predmet žgočih razprav; prisl.: žgoče gledati; žgoče sijati
žgán -a -o:
žgana glina; žgana opeka
● žgano apno negašeno apno; zastar. žgano vino žganje
♦ arheol. žgani grob grob s sežganimi ostanki mrliča; gastr. žgani sladkor rjava snov, ki nastane s praženjem sladkorja; žgana pijača alkoholna pijača, zlasti iz sadja, grozdja, dobljena navadno z destilacijo po končanem vrenju; um. žgana siena rdečkasto rjav pigment; sam.: stopimo na kozarček žganega žgane pijače, žganja; rad bi spil nekaj žganega
žléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. 1. žvečiti, žuliti: žleviti kruh / žleviti tobak 2. piti: žleviti vino
žvéčen -čna -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na žvečenje: žvečna sposobnost / zastar. žvečni tobak tobak za žvečenje
♦ anat. žvečne mišice žvečilne mišice
žvéčenje -a s (ẹ́)
glagolnik od žvečiti: med žvečenjem se hrana premeša s slino; dolgotrajno, temeljito žvečenje; žvečenje krhljev / tobak za žvečenje
žvečílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na žvečenje: žvečilni gibi čeljusti / žvečilni gumi oslajena raztegljiva snov za žvečenje; nikotinski žvečilni gumi z zelo majhno vsebnostjo nikotina kot nadomestek za cigarete pri odvajanju od kajenja; žvečilni tobak tobak za žvečenje
♦ anat. žvečilne mišice mišice, ki premikajo spodnjo čeljust
žvéčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. drobiti z zobmi in mešati s slino: jedel je, ne da bi žvečil;
žvečiti grižljaj, zalogaj;
kar naprej nekaj žveči / ekspr. brez zadovoljstva je žvečil suh kruh jedel// imeti dolgo v ustih in gristi: žvečiti žvečilni gumi, tobak; pri duši mu je bilo, kot bi žvečil pelin // ekspr. gristi, grizljati: žvečiti svinčnik / v zadregi je žvečil gornjo ustnico 2. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: ves večer žveči pravilnik / žvečiti učno snov ponavljati; to misel je dolgo žvečil o tem je dolgo premišljeval
● slabš. žvečiti besede nerazločno izgovarjati; ekspr. žvečil je svoj gnev ga doživljal, vedno znova čutilžvečèč -éča -e:
žvečeč drobiti grižljaj
žvekáti -ám nedov. (á ȃ) 1. žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih;
razmočena zemlja je žvekala pod nogami žvekajóč -a -e:
žvekajoča zemlja
žvepláti -ám nedov. (á ȃ) agr. 1. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: žveplati vinsko trto;
žveplati proti pepelasti plesni 2. razkuževati z žveplovim dimom: žveplati klet, sode / žveplati fige, slive; žveplati hmelj, tobak 3. navadno v zvezi žveplati vino z dodajanjem spojin štirivalentnega žvepla delati, da je vino obstojno in ohrani sortne značilnosti: žveplati bela vina žveplán -a -o:
žveplani sodi; vino je preveč žveplano