balerínka balerínke samostalnik ženskega spola [balerínka] navadno v množini nizek poletni ali prehodni ženski čevelj z ravnim podplatom in zaobljenim prednjim delom
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz balerinski čevelj po zgledu angl. ballerina shoe, iz ↑balerina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
debílen debílna debílno pridevnik [debílən] 1. slabšalno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: ekspresivno top 1.1. slabšalno ki kaže, izraža odsotnost take sposobnosti ali daje tak vtis
2. slabšalno ki po mnenju govorca ni ustrezen, zadovoljiv, navadno zaradi nizke kakovosti, premajhne premišljenosti, poglobljenosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. debil iz nlat. debilis ‛ki ima lažjo stopnjo duševne prizadetosti’, iz lat. dēbilis ‛slaboten, hrom’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
júrišni júrišna júrišno pridevnik [júrišni] 2. v obliki jurišen, ekspresivno ki je v prizadevanju za kaj silovit, odločen
ETIMOLOGIJA: ↑jurišati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
otopél otopéla otopélo tudi otopèl otopéla otopélo pridevnik [otopéu̯ otopéla otopélo] tudi [otopèu̯ otopéla otopélo] 1. ki ne reže, ne seka več dobro
2. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: top 2.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: top
3. ki postane slabo odziven, manj učinkovit
ETIMOLOGIJA: ↑otopeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
otopéti otopím dovršni glagol [otopéti] 1. prenehati biti oster, rezati, sekati dobro
2. postati neobčutljiv za zunanje dražljaje, prenehati kazati voljo, zavzetost za kaj
3. postati slabo odziven, manj učinkovit
4. postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopiti
ETIMOLOGIJA: iz topeti iz ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
otopíti otopím dovršni glagol [otopíti] 1. povzročiti, da kdo ali kaj postane neobčutljivo za zunanje dražljaje, preneha kazati voljo, zavzetost za kaj
2. narediti, povzročiti, da kaj postane manj intenzivno, izrazito
3. v obliki otopiti se postati manj intenziven, izrazit; SINONIMI: otopeti
ETIMOLOGIJA: iz topiti iz ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək] 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola 1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tòp2 tôpa samostalnik moškega spola žensko oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa, navadno brez rokavov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. top, prvotno ‛zgornji del, vrh’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tòp3 tôpa tôpo pridevnik 2. ki nima ostre konice, je zaobljen2.1. ki ga povzroča predmet, ki nima ostre konice, je zaobljen
3. ki ga ni mogoče natančno določiti, prostorsko opredeliti
4. ki povzroča nizek, zamolkel, neizrazit zvok4.1. ki je nizek, zamolkel, neizrazit
5. ki je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopel 5.1. ki kaže, izraža tako neobčutljivost, brezvoljnost; SINONIMI: otopel
6. ekspresivno ki ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilen
STALNE ZVEZE: topi kot ETIMOLOGIJA: = cslov. tǫpъ ‛skrhan, ne oster’, hrv., srb. tȗp ‛ne oster, neumen, omejen’, rus. tupój, češ. tupý < pslov. *tǫpъ ‛ne oster, skrhan’, verjetno iz ide. baze *ste(m)p- oz. *ste(m)b- ‛postaviti, stopiti, utrditi, podpreti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tôp4 tôp tôp pridevnik 1. neformalno ki je najboljši, vrhunski ali najbolj priljubljen1.1. neformalno pri katerem so enote razvrščene glede na stopnjo zlasti uspešnosti, priljubljenosti
2. kot prislov, neformalno takó, da je vrhunsko, zelo dobro
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. top, prvotno ‛vrh’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tòp5 medmetnavadno ponovljeno posnema nizek, zamolkel zvok pri hoji, premikanju predmetov
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema topotanje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó] 1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo 4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
ETIMOLOGIJA: ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski] 2. ekspresivno močen, silovit
FRAZEOLOGIJA: topovska hrana ETIMOLOGIJA: ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
volúharica volúharice samostalnik ženskega spola [volúharica] iz zoologije miši podoben glodalec s topim smrčkom in krajšim repom; primerjaj lat. Arvicolinae
STALNE ZVEZE: poljska voluharica ETIMOLOGIJA: ↑voluhar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.