Tiskanje

abrazíja -e ž

1.

med. odstranitev tkiva s strganjem

SINONIMI:

med. izpraskanje, med. kiretaža

2.

geogr. mehansko preoblikovanje morske ali jezerske obale zaradi erozijskega delovanja valov

SINONIMI:

geogr. obalna erozija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dokolénka dokolénke samostalnik ženskega spola [dokolénka]

navadno v množini nogavica, ki sega do kolena

ETIMOLOGIJA: iz do kolen

dónavsko-günška otoplítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

glavàt glaváta glaváto pridevnik [glavàt]

1.

ki ima zgornji del oblikovan tako, da spominja na glavo

2.

ekspresivno ki ima veliko glavo

STALNE ZVEZE: glavata kareta, glavata želva, glavati kit
ETIMOLOGIJA: ↑glava

ínterglaciál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ínterglaciál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ínterstadiál -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica

1.1.

1.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pokrivalo

2.

ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo

STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa
FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim)
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...

klimátski óptimum -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ledéni dèž -ega dežjà m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

monsún monsúna samostalnik moškega spola [monsún]

1.

deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsum

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Monsun, angl. monsoon in port. monção iz arab. mausim ‛letni čas’ - več ...

mrést mrésta samostalnik moškega spola [mrést]

jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo

ETIMOLOGIJA: = hrv. mrijȇst, srb. mrȇst ‛drstenje, ikre’, rus. nérest, nar. polj. mrzost, stčeš. neřest < pslov. *nerstь, *nerstъ ‛drstenje’, sorodno z litov. ner̃šti ‛drstiti se’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

otoplítev Frazemi s sestavino otoplítev:
otoplítev odnósov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

plítkost plítkosti samostalnik ženskega spola [plítkost]

1.

lastnost česa, da ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitvost

1.1.

;

SINONIMI:

plitvost

2.

lastnost česa, da ima majhno kapaciteto; SINONIMI: plitvost

3.

ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost

3.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost

3.2.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost

ETIMOLOGIJA: ↑plitek

pôlnomád -a [pou̯nomad-] m (ȏ-ȃ)
pripadnik ljudstva, ki se del leta seli iz kraja v kraj: na robovih puščave živijo še nomadi in polnomadi
// kdor se del leta seli iz kraja v kraj sploh: pastirji, ki poleti pasejo v gorah, pozimi pa odidejo s čredami v toplejše pokrajine, so polnomadi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

póstglaciál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

póstglaciál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prezimováti -újem nedov. (á ȗ)
preživljati zimo: poletje preživijo navadno v notranjosti dežele, prezimujejo pa blizu morja / te rastline prezimujejo na prostem; ptiči letijo prezimovat v toplejše pokrajine
// preh. omogočati čemu, da se ohrani čez zimo: prezimovati lončnice, zelenjavo; prezimovati kaj pri nizki temperaturi / s svojo krmo prezimuje do dvesto ovc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prezimováti -újem nedov.

1.

preživljati zimo

SINONIMI:

knj.izroč. prezimljati, knj.izroč. zimiti, knj.izroč. zimovati

2.

kaj omogočati čemu, da se ohrani čez zimo

SINONIMI:

prezimljati, knj.izroč. zimiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

stájati -am dov. (ȃ)
navadno v zvezi z led, sneg narediti, povzročiti, da preide v vodo: sonce staja led; sneg se je že stajal / toplejše podnebje bi stajalo ledenik; pren., ekspr. njegovo nezaupanje se je počasi stajalo

stájati se

ekspr.

postati zelo ganjen, nežen:

kar staja se, ko jo sreča

/ ob teh besedah se mu je stajalo srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

termálni pás -ega pasú m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tôpla dôba -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vôdno ôkno -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]

1.

vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

2.

starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...