árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika] STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...
avbriécija -e ž (ẹ́)
vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
blestéti se -ím se in blestéti -ím nedov., blésti (se) in blêsti (se) (ẹ́ í) knjiž.
1. odbijati iskrečo se svetlobo; bleščati se, lesketati se: znojne kaplje se mu blestijo na čelu; rosa se blesti v soncu
2. belo odsevati: breza se blesti iz zelenja; zidovi se blestijo v mesečini; pren. med udeleženci se blestijo imena slavnih igralcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

brada -e samostalnik ženskega spola
1. dlakava rast na obrazu; SODOBNA USTREZNICA: brada
2. spodnji del obraza; SODOBNA USTREZNICA: brada
3. kar je podobno bradi
FREKVENCA: 36 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: kozja brada

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čéšnja -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa
● z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
♦ bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

črnóga -e ž (ọ́)
bot. trajnica gorskih gozdov z belimi cveti, Actaea spicata:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

drístavec -vca m (í)
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton: kodrasti dristavec; travasti dristavec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ehinacêja ehinacêje samostalnik ženskega spola [ehinacêja] STALNE ZVEZE: škrlatna ehinaceja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. echinacea, iz gr. ehī̃nos ‛jež’
fúnkija -e ž (ú)
vrtn. vrtna trajnica z velikimi listi in belimi ali vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta: modrikasta funkija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

geofít -a m (ȋ) rastl. |zelnata trajnica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

glaváč -a m (á)
slabš. kdor ima debelo, veliko glavo; debeloglavec: tega glavača ni težko opaziti med množico / kot psovka tebi se ne da nič dopovedati, glavač trmasti
♦ bot. glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi ali belkastimi cveti, Echinops; zool. glavači morske ali sladkovodne ribe z zelo veliko in široko glavo, Cottidae; roparski kiti z veliko glavo in močnim zobovjem v spodnji čeljusti, Physeteridae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gózden in gôzden -dna -o prid. (ọ̑; ó)
nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne jagode; gozdna ptica, rastlina, žival; gozdno drevo / gozdni čuvaj, delavec; gozdni sklad; gozdna uprava; gozdno gospodarstvo / gozdni park gozd, urejen za park / gozdni prirastek; gozdna drevesnica drevesnica za sadike gozdnih dreves; gozdna žaga žaga z dolgim, širokim listom in ročajema na obeh koncih
♦ bot. divji gozdni koren visoka rastlina s pernato razrezanimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti v kobulih, Angelica silvestris; gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; čeb. gozdni med med temne barve iz mane na drevju, zlasti iglastem; etn. gozdni mož divji mož; geogr. zgornja gozdna meja višina, do katere sega strnjen gozd; gozdna stepa območje, kjer se mešata gozd in stepa; zool. gozdni jereb rjavkasta gozdna ptica s čokatim telesom, Tetrastes bonasia; gozdni lazar; gozdna miš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

habát -a m (ȃ)
bot. neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus: živo mejo so preraščale koprive in habat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

habat ► ˈxabat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

háljica -e ž (á)
manjšalnica od halja: deklice v haljicah
♦ bot. trajnica kamnitih tal z ozkimi listi in rožno rdečimi cveti, Tunica saxifraga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hidrofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

higrofít -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jágoda -e ž (á)
1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi / košarica rdečih jagod
2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice
3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu
4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka
♦ bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jesénski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na jesen2: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas
// nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli
2. ekspr. ostarel, prileten: bila je že precej jesenska
♦ agr. jesenski dosevek; astron. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje grmičasta rastlina z luskastimi listi in rožnatimi cveti v socvetjih; jesenska vresa; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jétičnik jétičnika samostalnik moškega spola [jétičnik] STALNE ZVEZE: grmasti jetičnik, studenčni jetičnik, zdravilni jetičnik
ETIMOLOGIJA: ↑jetika
klásnat -a -o prid. (ȃ)
ki ima klas: klasnate trave
♦ bot. klasnati jetičnik trajnica z modrimi cveti v grozdih na vrhu stebla, Veronica spicata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

korẹ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kŕčnica -e ž (ȓ)
1. knjiž. krčna žila: zdraviti krčnice
2. nar. šentjanževka, šentjanževa roža: čaj iz krčnice
♦ bot. trajnica z rumenimi cveti in navadno prosojno pikastimi listi, Hypericum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kresníca -e ž (í)
1. majhna žuželka s svetilnim organom na spodnji strani zadka: nad travnikom so letale kresnice
2. nar. marjeta, ivanjščica: nabirati kresnice
♦ bot. gozdne kresnice visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje; etn. kresnica dekle, ki v kresni noči z obhodi in obrednim petjem prosi za dobro letino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kresníčevje -a s (í)
bot. visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih, Aruncus vulgaris: nabirati kresničevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kresníčevje -a s
bot. visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cvetipojmovnik
SINONIMI:
bot. gozdna kresnica, nar. medvedovo latje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lampijónček -čka m (ọ̑)
manjšalnica od lampijon: veselični prostor so razsvetljevali lampijončki; obesiti lampijončke; rdeč lampijonček
♦ vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lampijónček -čka m
vrtn. trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojnicahpojmovnik
SINONIMI:
bot. judovska češnja, vrtn. mošnjiček
GLEJ ŠE SINONIM: lampijon

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...
látje -a stil. latjè -à s (ā; ȅ ȁ)
1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje
2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lésnata rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mákovka mákovke samostalnik ženskega spola [mákou̯ka] ETIMOLOGIJA: ↑makov
medvédov -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo
2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje
3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške
4. v zvezi medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, bot. rumena griva:
● piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

modríkast -a -o prid. (í)
ki ni popolnoma moder: modrikast cvet; voda modrikaste barve; modrikaste gore; modrikaste meglice / od mraza modrikast obraz
♦ vrtn. modrikasta funkija vrtna trajnica z velikimi listi in vijoličastimi cveti v socvetju, Hosta sieboldiana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

modrína2 -e ž (í)
1. lastnost modrega, modra barva: temna modrina prehaja v bledo; modrina encijana, neba, oči
2. knjiž. modro nebo: vrhovi gor se ostro rišejo na modrini / beli oblački plavajo po nebesni modrini
3. trta z modrim grozdjem: tukaj raste modrina; modrina in črnina
4. kar je modro sploh: človek z modrino pod očmi
♦ les. modrina modrikasta barva lesa zaradi napada glivic, zlasti v beljavi bora; vrtn. kitajska modrina grmičasta okrasna trajnica z majhnimi svetlo modrimi cveti v socvetjih, Ceratostigma plumbaginoides

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mošnjíček -čka m (ȋ)
1. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev: nositi mošnjiček za pasom; odpreti, zadrgniti mošnjiček; prazen mošnjiček; smokve so visele navzdol kakor polni mošnjički
2. nekdaj manjšalnica od mošnja 2: mošnjiček za dišave, tobak
3. nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine; mešiček: pod očmi ima nabrekle mošnjičke
● ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ čeb. semenski mošnjiček semenska mošnjica; vrtn. mošnjiček trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

plóten -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na plot: plotni kol / plotna vrata
♦ bot. plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

podlések in podlêsek -ska m (ẹ̑; é)
1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek
2. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, bot. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek
♦ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

podlések -ska m
trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet
SINONIMI:
bot. cmerika, bot. jesenski podlesek
GLEJ ŠE: žafran

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

polakántna rastlína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pôlgŕm -a [pou̯gərəm in pou̯gərm] m (ȏ-ȓ)
bot. rastlina trajnica z olesenelim spodnjim delom stebla: levkoja in drugi polgrmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

práprot -i ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sírska svílnica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka] STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slák -a m (ȃ)
rastlina z dolgim, poleglim ali ovijajočim se steblom in velikimi zvončastimi cveti: slak raste med žitom; plavica in slak
♦ bot. njivski slak rastlina s poleglim steblom in belimi ali rdečimi zvončastimi cveti, Convolvulus arvensis; plotni slak trajnica z dolgim, ovijajočim se steblom in velikimi belimi cveti, Calystegia sepium; vrtn. lepi slak okrasna popenjavka z velikimi vijoličastimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Ipomea purpurea

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slámnik slámnika samostalnik moškega spola [slámnik] STALNE ZVEZE: ameriški slamnik, škrlatni ameriški slamnik
ETIMOLOGIJA: ↑slama
sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza] STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...
smrdljív -a -o prid. (ī í)
ki smrdi: smrdljiv tobak; smrdljiva gnojnica; smrdljiva mlakuža / končno so se izselili iz te smrdljive doline / kot psovka ti gnida smrdljiva
♦ bot. smrdljivi bezeg neprijetno dišeča trajnica z belimi cveti v velikih, ploščatih socvetjih, Sambucus ebulus; smrdljivi brin neprijetno dišeč grm z luskastimi listi, Juniperus sabina; smrdljiva pasja kamilica rastlina z belimi obrobnimi jezičastimi cveti in okroglimi plodovi, Anthemis cotula

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trȃjati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trájen -jna -o prid., trájnejši (ā)
1. ki je, obstaja, se pojavlja neomejeno dolgo obdobje: dobiti kaj v trajno last; trajna opustitev železniške proge; trajna skupnost ljudi; knjiga trajne vrednosti / trajna rešitev problema dokončna; trajna naselitev stalna
// ki traja, obstaja brez prekinitve, prekinitev: trajna obremenitev; trajna potreba po zraku / ob trajnejšem vetru se rastlina izsuši
2. ki zaradi svojih lastnosti lahko obstaja, se uporablja dalj časa: zidati hiše iz trajnejših materialov; postaviti trajne objekte / taka ljubezen ni trajna; dati dijaku trajnejše znanje
// ki se ne da odpraviti: trajne posledice; trajne poškodbe
● ekspr. ti dogodki so zapustili trajne sledove v zavesti naših ljudi so zelo vplivali na njihovo zavest; publ. s tem delom si je postavil trajen spomenik zaradi pomembnosti tega dela ne bo pozabljen; ohranili ga bomo v trajnem spominu v osmrtnicah ne bomo pozabili nanj
♦ bot. trajna rastlina trajnica; fin. trajni nalog naročilo banki za poravnavo ponavljajočih se obveznosti v enakih zneskih z naročnikovega računa; fiz. trajni magnet magnet, ki trajno ohrani magnetne lastnosti; trajna deformacija deformacija, ki traja tudi po prenehanju delovanja sile, ki jo je povzročila; friz. trajna ondulacija ondulacija, po kateri ostanejo lasje sorazmerno dolgo nakodrani, zviti; gastr. trajna klobasa, salama klobasa, salama, ki ostane daljši čas užitna, dobra; geogr. trajna snežišča; jezikosl. trajni glagol nedovršni glagol, ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje; pravn. trajna izguba pravic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trájnica -e ž (ȃ)
rastlina, ki raste, cveti več let: posaditi na vrt trajnice; presajanje trajnic; narcise, spominčice in druge trajnice
♦ bot. zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trájnica -e ž (ȃ) posaditi ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trájnica -e ž
rastlina, ki raste, cveti več letpojmovnik
SINONIMI:
bot. trajna rastlina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

trájnica -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vèčlétnica -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

visôka steblíka -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vôlčji -a -e [vou̯čji] prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
// ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
♦ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zélnat2 -a -o [tudi zeu̯nat] prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na zelje: zelnati listi; zelnata glava / zelnata solata
2. bot., v zvezah: zelnata rastlina rastlina z neolesenelim steblom; zelnata trajnica rastlina, pri kateri ob koncu vegetacijske dobe odmrejo nadzemni deli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zélnat2 -a -o [tudi u̯n] (ẹ̑)
zélnati -a -o (ẹ̑) rastl. ~a trajnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 62