bálzam bálzama samostalnik moškega spola [bálzam] 1. kozmetično sredstvo za nego, zaščito las, kože, ustnic
2. ekspresivno kar pozitivno, blagodejno vpliva na človekovo počutje, zdravje
3. smola zlasti iglastih dreves ali grmov
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Balsam in lat. balsamum iz gr. bálsamon, to pa iz neke semit. predloge, sorodne z arab. balsam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo 1.2. ta plod kot hrana, jed
2. posoda, steklenica trebušaste oblike2.1. stekleni del svetila take oblike
3. ekspresivno glava, zlasti človeška
4. navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek
STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče. ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
cíkovt cíkovta samostalnik moškega spola [cíkou̯t] iz zoologije večja ptica pevka z rjavkastim perjem po hrbtu in manjšimi temnejšimi lisami po belkastem trebuhu; primerjaj lat. Turdus philomelos; SINONIMI: drozg
ETIMOLOGIJA: iz cikati ‛čivkati’, iz onomatopeje ci, ki posnema čivkanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək] 1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris
2. žuželka rumeno zelene barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti ob vinogradih; primerjaj lat. Oecanthus pellucens
3. žuželka sivkaste ali rjavkaste barve z daljšimi tipalkami, ki živi zlasti v naseljih, hišah, hlevih; primerjaj lat. Acheta domesticus 3.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
4. neželen, neprijeten zvok, ki kaže na napako, pomanjkljivost, zlasti v avtomobilu, elektronski napravi
ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
jákov jákova jákovo pridevnik [jákou̯ jákova jákovo] ETIMOLOGIJA: ↑jak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
mókast mókasta mókasto pridevnik [mókast] STALNE ZVEZE: mokasta jablanova uš, mokasta kapusova uš, mokasta uš ETIMOLOGIJA: ↑moka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ostrígar ostrígarja samostalnik moškega spola [ostrígar] 1. gojena ali divje rastoča lističasta goba, ki navadno raste na lesu v šopih in je mlada užitna; primerjaj lat. Pleurotus 1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: bukov ostrigar ETIMOLOGIJA: ↑ostriga
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
rícinusov rícinusova rícinusovo pridevnik [rícinusou̯ rícinusova rícinusovo] ETIMOLOGIJA: ↑ricinus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
vnašálka vnašálke samostalnik ženskega spola [wnašáu̯ka] in [wnašálka] 1. ženska, ki kaj vnaša, navadno podatke
2. tipka na tipkovnici za potrditev ukaza, izbire ali za vnos, dodajanje nove vrstice v besedilo
ETIMOLOGIJA: ↑vnašalec, v drugem pomenu poenobesedeno iz vnašalna tipka, glej ↑vnašati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.