trdožív -a -o prid. (ȋ í) ki kljub zelo neugodnim okoliščinam, vplivom ne preneha biti, obstajati: trdoživ narod;
trdoživa živalska vrsta;
ta rastlina je zelo trdoživa / trdoživi ostanki kake miselnosti; trdoživ sistem / ekspr. kljub starosti je še izredno trdoživ odporen, vzdržljivtrdožívo prisl.: trdoživo se boriti za neodvisnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.