dúgoča -e ž dolžina, dolgost: Vu kázajocsem broji “Prijátel”-a je szpoznávlani dugôcse mertük AI 1875, br. 1, 2; eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21; stuca, stera na dugôcso, sürkôcso zadene AI 1875, br. 1, 3; szo sze mi z-dúgocsov pa mláde pámeti zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

dvàjseti i trétji tudi dvàjseti ino trétji ~ ~ -a ~ ~ -e vrstil. štev. triindvajseti: Dvajszeti i trétyi (XXIII.) táo KŠ 1771, 75; Dvajszeti i trétyi táo KM 1796, 53; Vu ſzvojem dvajſzetom i trétyem 'zoltári BKM 1789, 160; Dvaiszeti ino trétyi Soltár ABC 1725, A8b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

izhájanje -a s izhajanje: gda “Prijátel” vu trétji lêtni tecsáj szvojega izhájanya sztôpi AIP 1876, br. 6, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

klònja -e ž kletka: Trétji trák je v-kürecso klonyo sô KAJ 1870, 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

kürèči -a -e prid.
1. kurji: Trétji trák je v-kürecso klonyo sô KAJ 1870, 100
2. v zvezi küreče oči zadebelina s poroženelim strženom: Vôszka obütel sztiszkáva na prsztê i kürecse ocsi sze zvr'zejo na nyi KAJ 1870, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

obdržénje -a s ohranitev: trétji táo za obdr'zenja mocsni meszt AIP 1876, br. 11, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

pokázati -kážem dov. pokazati: Za gvüsno pa niscse nemre pokázati, gde jé KŠ 1754, 144; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati, kaj je Kriſztus KŠ 1771, 3 (B2a); nej znáo protivnoga návuka pokázati KOJ 1845, 79; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; i jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro KŠ 1754, 79; poká'zem ti ſzoudbo te velike kurve KŠ 1771, 796; Ali dönok ti ocsiveſzno poká'sem, ka je tou ogen KM 1790, 38; ſtero znamejnye nám poká'zes KŠ 1771, 269; 'Zelejmo pa, da váſz edenvſzáki poká'ze to iſzto ſzkrblivoſzt KŠ 1771, 680; Skolnik vszákomi vucseniki kraj poká'se KOJ 1845, 7; Trétji razlocsek poká'ze, ka toliko zadene AI 1875, kaz. br. 6; očivesno pokáže, ka se včiti nešče BJ 1886, 5; Tou nam pokáſejo ete recſi TF 1715, 44; Poti tvoje poká'zi meni KŠ 1754, 157; poká'zi mi vöro tvojo KŠ 1771, 749; Poká'zi moucs dejve rojſztva BKM 1789, 3; Pokáſte mi dácsni pejnez KŠ 1771, 73; Dabi nám pokázao KŠ 1754, 110; Da bi pokázao bogáſztvo miloſcse KŠ 1771, 576; bi pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Naj poká'ze dela KŠ 1771, 750; naj naſſo vöro poká'zemo KŠ 1754, 83; ſzem moudus pokázao KŠ 1754, 7a; Vſza ſzam vám pokázao KŠ 1771, 406; ſteroga je ſzám Kriſztus pokázao KŠ 1754, 7a; I tou erkoucsi pokázao nyim je roké KŠ 1771, 333; Ár je Boug knám pokázao, Szvojo drágo miloſcso BKM 1789, 10; Mati je nyemi pokázala, ka ſzo preminyávanya bilá KM 1790, 22; potom drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8
pokázati se -kážem se pokazati se: idi pokázi ſze popi KŠ 1771, 24; idite i pokáſte ſze popom KŠ 1771, 228
pokazajóuči -a -e kažoč: sziná Jószefa na szvojih nárocsaj pokázajoucsa KOJ 1848, 109; i kváre prázne vöre mocsno pokázajoucs odvracsati KOJ 1845, 13
pokázani -a -o pokazan: pouleg forme, ſtera ti je na gori pokázana KŠ 1771, 683; mo'zá od Bogá pokázanoga med vami KŠ 1771, 346; pred to pokázano rejcs sze vszigdár dejva imenik KOJ 1833, 119

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

postánoti1 -em dov. postati: Vszi moy nepriatelie moreio kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; dáo je nyim oblászt z-Bo'simi ſzinmi posztánoti KM 1783, 133; i on more, z zemlov posztánoti TA 1848, 118; náj Tebi bole szpodoben posztánem KOJ 1845, 91; i k-nebeszkim ſzvéczom ſzpodobnejsi poſztá-nes BKM 1789, 8; po vöri právim pravicſen poſztáne cslovik TF 1715, 19; i po pokornoſzti ednoga ji vnougo pravicsni poſztáne KŠ 1754, 119; I Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240; ali csi kaj szkem posztáne, ali nekák gráta kaj KOJ 1833, 128; I pá z nicseszom posztáne KAJ 1848, 14; pravicsni poſztánemo pred právdov Bosjov TF 1715, 24; mlejko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi krepki poſztánete TF 1715, 8; da vi vu vaſsih miſzli trüdni nepoſztánete SM 1747, 28; Kak pred ſzodczom poſztánemo BKM 1789, 62; I zváſz ſzámi poſztáno tákſi mo'zjé KŠ 1771, 406; Z-zemlom páli poſztánejo SŠ 1796, 164; I gda bi vecsér poſztano, priſao je KŠ 1771, 147; Dabi jaſz zdrav poſztano, Obto'zen ſzi bio krivicsno BKM 1789, 82; kaj bi zemla ednouk vcsaszi puna lüdi poſztánola SIZ 1807, 8; da bi mi pravicſni poſztanoli TF 1715, 33; dabi zvöre pravicsni poſztanoli KŠ 1754, 70; naj za náſz zcslovekom poſztáne KŠ 1771, 845; po ſteri ſzem ſzkvárjenya duſen poſztano SM 1747, 51; ki szi tüdi deite za nasso vollyo poſztano ABC 1725, A6b; nego da je te Cslovik bogi nepokoren poſztano SM 1747, 5; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; Tretji dén gori ſztano, Odicseni poſztano BRM 1823, 4; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Ka je ta drüga Bo'sánſzka Perſona z-cslovekom poſztánola KMK 1780, 5; Rejcs je ztejlom poſztánola BKM 1789, 26; Zdaj je doſzta Antikriſztuſov poſztanolo KŠ 1771, 728; Timoteus, i Titus ſzta nyegoviva vucsenika poſztanola KM 1796, 128; kaiſzmo hlápczi poſztanoli TF 1715, 19; ino ſzo ſzinove ſzmerti poſztanoli SM 1747, 51; vnougi ſzo grejsniczi poſztanoli KŠ 1754, 19; Szliſavſi pa eta tüho ſzo poſztanoli KŠ 1771, 377
postánovši -a -e ko je postal: I 'zaloſzten poſztanovſi kráo, za volo priſzege KŠ 1771, 120; I dreſzélni poſztánovſi jáko, zácsali ſzo KŠ 1771, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

sréjda tudi sréda -e ž
1. sreda, tretji dan v tednu: Dies Mercurii Szrejda KMS 1780, A8; Szrejda Szereda KM 1790, 94; Szrêda, 15. mihalscsek AI 1875, kaz. br. 1
2. sredina, srednji del: I dujh moj polo'zim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Ovo jaſz váſz posilam, liki ovczé na ſzrejdo med vuké KŠ 1771, 32; On pa prejk po ſzrejdi nyih idoucsi KŠ 1771, 177; kak bi tam dicso, Na ſzrejdi med Angyelmi KŠ 1754, 262; liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Vſzak dén ſzam na ſzrejdi med nyimi BKM 1789, 19

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

trétji tudi tréti -a -e vrstil. štev. tretji: Tretyi tauje Otecz naſſ TF 1715, 11; Trétyi táo KŠ 1754, 146; Sz. Ivana Apostola Trétyi liszt KŠ 1771, 739; Trétyi táo KM 1796, 8; Trétji tál BRM 1823, VI; Z-troujih glávnih Tálov (sztoji): te trétyi vcsi KOJ 1833, 1; Trétji razlocsek poká'ze AI 1875, kaz. br. 6; Kotera je trétya prosnya TF 1715, 28; Trétya ABC 1725, A4a; Trétya SM 1747, 58; Trétya oſzoba vu Bo'zánſztvi KŠ 1754, 122; Bila je pa vöra trétya KŠ 1771, 152; Bo'sánſzka Perſona ta trétya Szvéti Düjh KMK 1780, 8; Trétya Molitev KM 1783, 5; kaſtigam greihe dotrétyega pokoleinya TF 1715, 17; nad szinmi, do trétyega pokoleinya ABC 1725, A4b; nad ſzinmi, do trétyega pokoleinya SM 1747, 46; Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; ſzpadno je od trétyega réda doli KŠ 1771, 404; I vo idoucsi okoli trétye vöre KŠ 1771, 64; tak i drügomi, trétyemi (etc.) czejlo dáva KŠ 1754, 7b; táli se slišijo, k trétjemi vodozemci AI 1878, 5; na tretyi dén od mertvie gori ſztano TF 1715, 22; na tretyi dénie ABC 1725, A5a; ino je gori ſztano na trétyi dén SM 1747, 14; ali na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1771, 3 (B2a); na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Trétyi dén gori ſztano BKM 1789, 6; trétyi dén je razloucso vodou od zemlé KM 1796, 4; Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Niksa neszrecsa sze nê zgodila i na trétji dén O'zébet kralici lice zacelilo AI 1875, kaz. br. 8; Poveimi trétyo Bosjo Zapoved TF 1715, 13; jeli je to trétyo vſze zapouvidi, ſzpuno KŠ 1754, 209; tüdi trétye liki meſzto dr'zi KŠ 1754, 123; da je na trétye leto ete liſzt nyim piſzao KŠ 1771, 488; I gda ſzem 'ze na trétje leto ſzkoncso moje delo BKM 1789, 3b; ſzvéti Matay na trétyem táli popiſzau TF 1715, 38; liki vadlüjemo vtrétyem táli naſſe vöre KŠ 1754, 121; i po trétyem dnévi gori ſztánoti KŠ 1771, 128; tô sze 'ze v-trétjem razlocski nájde AI 1875, kaz. br. 6; Szin Bo'zi pride Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

znášati -am nedov.
1. prenašati, imeti potrpljenje: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10; Sto te more zvisávati, Kâ szi gotov bio znásati bolezen KAJ 1848, 223; Záto vſza znáſam za volo ti odebráni KŠ 1771, 648; Ár za tvojo volo znásam spot TA 1848, 54; nego vſza znáſſamo KŠ 1771, 506; Csi kaſtiganye znáſate KŠ 1771, 694; Sto bode britke tvoje vdárcze znáſao BKM 1789, 344; dobro bi ga znáſſali KŠ 1771, 547
2. znašati, predstavljati: Gláva znáša eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21
znášati se -am se
1. ponašati se: Kérkedni; znásati sze KOJ 1833, 162
2. prenašati, potrpeti: kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim znáſati TF 1715, 14; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
3. vesti se: Domá se dobro znášaj BJ 1886, 12; Vu cérkvi se je dobro znášala BJ 1886, 21
znašajóuči -a -e ki prenaša, potrpi: poſztávlena ſzo kaſtigo znáſajoucsa KŠ 1771, 758; Znáſajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 609; Ovo blá'zene právimo te znáſajoucse KŠ 1771, 753

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

Število zadetkov: 12