ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
balínček balínčka samostalnik moškega spola [balínčək] 1. najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balin
2. navadno v množini okrogla rebrasta ploščica z luknjo na sredini, navadno iz gume, za metanje pri igri, podobni balinanju
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
balván balvána samostalnik moškega spola [balván] 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski] STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje ETIMOLOGIJA: ↑balvan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
brávo medmet [brávo] 1. izraža, da govorec navdušeno kaj odobrava, koga hvali1.1. ironično izraža, da govorec česa ne odobrava, s čim ni zadovoljen
2. kot samostalnik izraz navdušenega odobravanja, pohvale
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bravo, prvotneje pridevnik ‛dober, sposoben, pogumen, srčen’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ck; in cak medmet1. navadno ponovljeno posnema zvok pri rezanju, sekljanju
2. ponazarja hitro dejanje, ki mu navadno sledi konec, dokončanje česa
ETIMOLOGIJA: ↑cak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
copát copáta samostalnik moškega spola [copát] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
ETIMOLOGIJA: ↑copata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dlákast dlákasta dlákasto pridevnik [dlákast] 2. ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakav
3. ki ima, je prekrit z dlačicam podobnimi vlakni, izrastki
ETIMOLOGIJA: ↑dlaka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
DNK1 DNK in DNK-ja samostalnik moškega spola [dẹenká] ETIMOLOGIJA: ↑DNK
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma] 1. literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela1.1. tako literarno delo z resno vsebino ali uprizoritev tega dela
3. ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti
STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ékokmetíja ékokmetíje samostalnik ženskega spola [ékokmetíja] ETIMOLOGIJA: ↑eko + ↑kmetija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
judoist judoista samostalnik moškega spola [judoíst] in [džudoíst] športnik, ki se ukvarja z judom
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. judoist, glej ↑judo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
konjúšnica konjúšnice samostalnik ženskega spola [konjúšnica] 1. stavba za bivanje in oskrbo konj
2. ekspresivno moč motorja v vozilu; SINONIMI: ekspresivno konjenica
3. ekspresivno podjetje, tovarna za izdelovanje, razvoj vozil določene znamke
ETIMOLOGIJA: iz konjuh ‛konjušnik’, iz ↑konj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mladoléten mladolétna mladolétno pridevnik [mladolétən] 1. v nekaterih zvezah v obliki mladoletni ki ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti1.1. v katerem so udeleženi tisti, ki ne dosegajo zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato nimajo polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti
2. kot samostalnik v obliki mladoletni, mladoletna kdor ne dosega zakonsko določene starosti, navadno osemnajst let, in zato še nima polnih pravno določenih pravic ter dolžnosti; SINONIMI: mladoletnik
ETIMOLOGIJA: iz mlada leta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nóna nóne samostalnik ženskega spola [nóna] 1. neformalno, primorsko babica; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, štajersko oma 1.1. navadno v množini, neformalno, primorsko, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: ekspresivno babica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. nonna, furl. none < poznolat. nonna ‛dojilja, vzgojiteljica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
obramboslôvni obramboslôvna obramboslôvno pridevnik [obramboslôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑obramboslovje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ohô in ohò medmet1. izraža, da je govorec presenečen, začuden1.1. izraža, da govorec presenečeno sklepa o čem, kaj spozna
1.2. uporablja se, ko govorec navadno nejevoljno opozarja na to, kar opazi, čemur se čudi
ETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz ↑o + ↑ho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ovčárski ovčárska ovčársko pridevnik [ou̯čárski] STALNE ZVEZE: ovčarski pes ETIMOLOGIJA: ↑ovčar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta] rod vojske, ki se bojuje peš
STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pôlkmèt pôlkméta samostalnik moškega spola [pôu̯kmèt] kdor se poleg kmetovanja poklicno ukvarja še s kako drugo dejavnostjo
ETIMOLOGIJA: = stcslov. polъ ‛polovica’, hrv. pȏl, srb. pȏ, rus. pól, češ. půl < pslov. *polъ < ide. *polHu-, tako kot stind. phálaka- ‛deska, lata’, alb. palë ‛plat, del’, lat. spolium ‛odrta koža, bojna oprava ubitega sovražnika’ iz *(s)pelH- ‛tolči, bíti, cepiti, ločevati ipd.’, prvotno ‛kar je razcepljeno, en del nečesa razcepljenega’ + ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pozdrávljen pozdrávljena pozdrávljeno pridevnik [pozdráu̯ljen] 1. ki ne povzroča več bolečin, motenj v delovanju organizma
2. kot medmet uporablja se, ko govorec koga pozdravi2.1. kot medmet, ekspresivno uporablja se, ko govorec koga ali kaj pozdravi, sprejme z radostjo, zanosom
STALNE ZVEZE: Lepo pozdravljeni! ETIMOLOGIJA: ↑pozdraviti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
škljòc medmet1. posnema zvok pri sprožitvi fotografskega aparata1.1. ponazarja (neslišno) sprožitev (digitalnega) fotografskega aparata
1.2. posnema zvok pri sprožitvi, premiku navadno v kovinski pripravi
1.3. ponazarja premik, primerljiv s sprožitvijo, premikom v kovinski pripravi
2. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi fotografskega aparata2.1. kot samostalnik, ekspresivno sprožitev fotografskega aparata
2.2. kot samostalnik, ekspresivno fotografski aparat
2.3. kot samostalnik, ekspresivno zvok ob sprožitvi, premiku v kovinski pripravi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. onomatopeje škljȍc, ki posnema trk kovinskih delov v pripravi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti] 1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti 2.1. slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti
4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati
ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
štírinóžec štírinóžca samostalnik moškega spola [štírinóžəc] ekspresivno žival, ki ima štiri noge, zlasti pes
ETIMOLOGIJA: ↑štirinog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol] 1. visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus
STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
tórklja tórklje samostalnik ženskega spola [tórklja] 1. priprava za stiskanje olja iz oljk v obliki velike, navadno kamnite, okrogle posode z enim ali več stiskalnimi kolesi1.1. prostor s tako pripravo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Torkel iz lat. torculum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
trikráljevski trikráljevska trikráljevsko pridevnik [trikráljeu̯ski] ki je v zvezi s praznikom Svetih treh kraljev
ETIMOLOGIJA: iz trije kralji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
trío tría samostalnik moškega spola [tríjo] 1. glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno instrumentalistov1.1. skladba za to zasedbo
2. skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: tercet
STALNE ZVEZE: godalni trio, klavirski trio ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Trio) iz it. trio, kar je po zgledu ↑duo izpeljano iz tre ‛trije’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
trípartítni trípartítna trípartítno pridevnik [trípartítni] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. tripartit, angl., frc. tripartite iz lat. tripartītus iz ↑tri + partīre ‛deliti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
zavékati zavékam dovršni glagol [zavékati] 1. ekspresivno izraziti čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali bolečino s solzami in zateglimi glasovi
2. ekspresivno izraziti nezadovoljstvo s pretiranim pritoževanjem, negodovanjem
3. ekspresivno priti iz rodil
ETIMOLOGIJA: ↑vekati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
žôlna2 žôlne samostalnik ženskega spola [žôu̯na] slabšalno kdor veliko, pogosto pije, zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: piti kot žolna ETIMOLOGIJA: iz žolnir ‛vojak’ (po analogiji z razmerjem kurba : kurbir), prevzeto iz srvnem. solner < soldner, ‛najemniški vojak, plačanec’, glej ↑sold - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.