Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

brez [poudarjeno brèz-] predl. z rod.
1. lastnostni otrok ~ staršev; človek ~ vesti; oditi ~ slovesa; napadati ~ ozira na žrtve ne glede na žrtve; izginiti ~ sledu
2. vzročnostni iti v disko ~ dovoljenja staršev |čeprav starši niso dovolili|; ~ pomoči sosedov bi težko živel |če mu ne bi pomagali|; Tudi ~ tebe bi bili zmogli |čeprav ne bi bilo tebe|; To je ~ nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; Vstopil je, ~ da bi potrkal ne da bi potrkal
3. vezljivostni biti ~ dela; trpeti ~ konca in kraja
4. izpust., prakt.sp. Želite sobo s kopalnico ali ~
dotrpéti -ím dov. dotrpljênje; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ poraz; vznes. Dotrpela je naša mama |umrla|
glédati -am nedov. glèj/glêj glêjte, star. glédi -te, -ajóč, -áje; -an -ana; glédanje; (-at) (ẹ́ ẹ̑)
1. koga/kaj ~ film; Zakaj me tako čudno ~aš; ~ slike ogledovati; poud.: Tega početja ne morem več ~ |prenašati, trpeti|; postrani ~ koga |ne marati ga|; Glej ga, tamle gre |izraža opozorilo|; Glej ga, ti si |izraža presenečenje|; knj. pog. Glej ga, kako ti zna |izraža navdušenje, veselje|; gledati na koga/kaj Kako ~aš ~ svoje delo; poud.: ~ samo na dobiček; ne ~ ~ stroške; Zelo ~a ~ obleko; ~ ~ vsak tolar |biti zelo varčen|; knj. pog. gledati po kom Dekle že ~a ~ fantih |kaže zanimanje zanje|; knj. pog. gledati za kom Rad ~a ~ ženskami
2. ~ in nič videti; Iz žepa mu ~a steklenica |moli, štrli|; Šola ~a na jug |je z licem obrnjena|; lepo, prijazno ~; poud.: črno ~ |biti jezen|; ~ kakor tele v nova vrata |zelo neumno, začudeno|; ~ kakor miš iz moke |s priprtimi očmi|

glédati se -am se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ v ogledalu; poud.: Rada se ~ata |zaljubljena sta drug v drugega|; ~ata ~ kakor pes in mačka |sovražita se|
iztrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) privzdig. umreti: Sredi pomladi je iztrpel
iztrpéti si -ím si (ẹ́ í) poud. kaj ~ ~ blagostanje |s trpljenjem, odrekanjem doseči|
ječáti -ím nedov. jéči -íte in jêči -íte, -èč -éča; jéčal -ála in jêčal -ála, jéčat in jêčat; ječánje; (jéčat in jêčat) (á í) ~ v spanju; poud. Kostanji so ječali v burji |dajali ječanju podobne glasove|; poud. ječati kaj Odpustite mi, je ječala |govorila s slabotnim, žalostnim glasom|; poud. ječati pod čim ~ ~ tujim jarmom |trpeti|
mártrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; mártranje (ȃ) neknj. ljud. trpinčiti, mučiti: koga/kaj ~ delavce; ~ konje
mártrati se -am se (ȃ) neknj. ljud. trpeti, mučiti se
natrpéti se -ím se dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) ~ ~ med vojno
nazarénsko mer. prisl. (ẹ̑) poud. |zelo, močno|: ~ trpeti; ~ bogat
nespéčen -čna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) neobč. nespeč, buden
nespéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) trpeti za ~o; tablete proti ~i
pót2in pót -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ọ̑ ȗ; ọ̑) ~ na čelu; poud.: Mrzel ~ mu lije po hrbtu |Mrazi ga|; potiti krvavi ~ |zelo trpeti|
potíti se -ím se nedov. pôti se -íte se, -èč se -éča se; -íl se -íla se, -ít se; potênje; (-ít se/-ìt se) (í/ȋ í) ~ ~ po vsem telesu; poud. potiti se za kaj ~ ~ ~ preživetje |truditi se, prizadevati si|
potíti -ím (í/ȋ í) poud., z notranjim predmetom kaj ~ hladen pot |izločati pot, znoj|; ~ krvavi pot pri delu |zelo se truditi, trpeti|
potrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ krivico; poud. potrpeti z/s kom ~ s sosedom |biti prizanesljiv do njegovih napak|
prenášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prenášanje (ȃ) koga/kaj ~ otroka; poud. Takih ljudi ne ~am |ne maram|; ~ prireditev po televiziji; dobro ~ zdravilo; poud. ~ žalitve |prestajati, trpeti|; prenašati kaj na koga/kaj ~ bolezen na potomce; ~ odgovornost na druge
prenášati se -am se (ȃ) Te klice se ~ajo z dotikom; prenašati se na koga/kaj Njegov nemir se ~a tudi na druge
pretrpéti -trpím dov. pretrpljênje; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) kaj ~ mnoge krivice
priméra -e ž (ẹ̑) povedati kaj z duhovito ~o; biti v ~i s kom dober; poud.: biti strokovnjak brez ~e |velik|; trpeti brez ~e |zelo, hudo|
sízifovsko primer. prisl. (ȋ) izobr. ~ trpeti |brezupno|
sòtrpéti -ím nedov. sòtrpljênje; drugo gl. trpeti (ȍẹ́ ȍí) Več mesecev so sotrpeli v taborišču; neobč. sotrpeti z/s kom/čim ~ s ponesrečenci sočustvovati
strpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) Niti minute ne ~i na mestu; Ne ~i pri knjigi; star. strpeti koga Ne ~i nobenega človeka ne prenese, ne mara; brezos. Ni ga strpelo doma; star. strpeti z/s kom potrpeti
tántalov2 in Tántalov -a -o (ȃ) poud. trpeti ~e muke |muke koga, ki zaman želi dobiti, kar je na dosegu|
trpéti -ím nedov. tŕpi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla tudi tŕpel -éla, -èt/-ét, trpljèn -êna; trpljênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Bolnik ~i; star. Zima že dolgo ~i traja; ~ v suženjstvu; trpeti koga/kaj ~ krivico; poud. Takih ljudi ne ~i |ne mara|
utrpéti -ím dov. utrpljênje; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) koga/kaj Teh delavcev ne bo mogel ~; ~ škodo
vóljno tudi voljnó nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ̑; ọ́) ~ trpeti; voj. na mestu ~ |kot ukaz|
zatrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) z/s kom/čim Ob vsakem udarcu je zatrpela z otrokom
Število zadetkov: 23