á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ábak tudi ábakus -a m (ȃ) - 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
- 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
abc tudi abecé [prva oblika abecé in abəcə̀] m neskl. (ẹ̑; ə̏) - 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
- 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
abolicioníst -a m (ȋ) pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ábrahamovka -e ž, člov. (ȃ) ekspr. ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamka: Letos naj bi, že abrahamovka, nastopila tudi na olimpijskih igrah, če seveda na kvalifikacijah ne bo močnejše francoske mladenke E ↑ábrahamovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
♦ elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ) kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
administratíva -e ž (ȋ) redko organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative // žarg. oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́) nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é) rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na advent: adventni čas;
prva adventna nedelja / adventne pesmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
afín -a -o prid. (ȋ) geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini likiafíno prisl.: afino povezane tvorbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ága -e tudi -a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ágens -a m (ȃ) kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens;
dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
agresívnež -a m, člov. (ȋ) napadalen, nasilen človek; agresivec: Policisti bodo agresivneža poslali k sodniku za prekrške, zaradi ogrožanja varnosti pa ga čaka tudi kazenska ovadba E ↑agresívni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) agresívno zdrávljenje -ega -a s (ȋ, á) med.
zdravljenje s precej skrajnimi, radikalnimi metodami in snovmi: V primeru napredovalih aterosklerotičnih sprememb poleg spremembe življenjskega sloga zdravnik uvede tudi agresivno zdravljenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ) najmanjša uporaba sodobnih proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum;
odlok, zakon o agrominimumu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim;
aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
áhasver -a tudi -ja m (ȃ) knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
aikido -a cit. [ajkído] m (ȋ) šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; Tekmovanja v aikidu so redka E ← agl. aikido ← jap. aikidō, prvotno 'pot harmonije duha', iz ai 'harmonija' + ki 'duh, življenjska energija' + dō 'pot, način'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
aitiologíja tudi ajtiologíja -e [ajt-] ž (ȋ) veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
aitiolóški tudi ajtiolóški -a -o [ajt-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
akacijevína tudi akácijevina -e ž (í; á) akacijev les
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ákna -e ž, tudi ákne neskl. (ȃ) med. mozoljavost, mozoljavica: akna je zlasti nadloga mladih;
to milo se uspešno uporablja proti akni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
àko in ako vez. (ȁ) raba peša - 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
- 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
- 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
- 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
akrilán tudi acrylán -a [-kri-] m (ȃ) tekst. poliakrilno vlakno ameriške proizvodnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
akrobátika -e ž (á) spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika
♦ šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
akróstih tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
aktivíst -a m (ȋ) kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: vključiti se med kulturne aktiviste;
mladinski, partijski, sindikalni aktivist;
sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena // med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
álfa -e ž, tudi neskl. (ȃ) prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
● ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stranálfa neskl. pril. prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa
♦ fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910°C
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
álfa rómeo tudi álfa roméo -a m (ȃ-ọ̑; ȃ-ẹ̑) avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
àli in ali vez. (ȁ) - 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
- a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
- b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
- 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
- b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
- 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo - 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ) dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi;
neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi // knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
alikvóten tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine
♦ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente;
prejemati alimente;
tožila ga je za alimente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola;
konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
álma máter álme máter ž, tudi neskl. (ȃ-ā) vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑) izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven! // pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
alód tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́) zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod;
lastniki svobodnih alodov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ) meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
alvéola tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. - 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
- 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ambulánta -e ž (ȃ) - 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta - 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
// redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
amêriškiSSKJ -a -o prid. (ȇ) amêriški slámnik -ega -a m (ȇ, ȃ)
zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških; ehinaceja: preparat iz ameriškega slamnika; Tudi pri nas je ameriški slamnik pozimi skoraj nepogrešljiv, njegovi pripravki pa najbolje prodajana zeliščna zdravila na svetu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
amfibráh tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ) lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
àmpak in ampak vez. (ȁ) v protivne priredju - 1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
- 2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
- 3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
- 4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
analóg -a m (ọ̑) 1. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine; Na prodajnih policah v tujini, pa tudi pri nas so se začeli pojavljati analogi, ponaredki sira in drugih živil 2. analogen, podoben pojav ali predmet; analogonSSKJ: Marljiva kranjska čebelica, ki skrbi sama zase, je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca E ← gr. análogon 'kar je skladno, se ujema' iz (↑)analógen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
analogíja -e ž (ȋ) pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti;
iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
anéks -a m (ẹ̑) knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks;
aneks konvencije o cestnem prometu;
aneks memoranduma // redko prizidek: aneks k valjarniški lopi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
anoním -a m (ȋ) knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel // kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
anonímniSSKJ -a -o prid. (ȋ) anonímni pokòp -ega -ôpa in -ópa m (ȋ, ȍ ó; ọ́)
obred, pri katerem se pepel pokojnika raztrosi po za to določenem delu pokopališča brez označbe imena pokojnika: Poleg grobnih polj za različne vrste pokopov je na robu pokopališča določen tudi prostor za raztros pepela za anonimni pokop
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ántidélec -lca m (ȃ-ẹ̄) fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec;
odkrili so nov antidelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
antifonárij -a tudi antifonár -ja m (á) rel. knjiga antifon: samostan hrani star psalterij in antifonarij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ántiglobalístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je proti globalizmu; protiglobalistični: antiglobalistični protest; antiglobalistične demostracije; antiglobalistično gibanje; Prihod v Prago so poleg državnikov napovedali tudi pripadniki raznih protinatovskih in antiglobalističnih skupin E ↑ántiglobalíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ántiglobalizacíjski -a -o in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) ki je proti globalizaciji; protiglobalizacijski: antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela; Po njegovih besedah so tudi antiglobalizacijski protesti del demokracije oziroma del demokratične države E ↑ántiglobalizácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ántiklerikálec -lca m, člov. (ȃ-ȃ) pristaš antiklerikalizma: Vedno znova je jezil tudi cerkvene vrhove, ker je bil do zadnjega diha odločen antiklerikalec E (↑)anti... + (↑)klerikálec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ántinátovec -vca m, člov. (ȃ-ȃ) kdor je proti Natu; protinatovec: Sicer pa niso dobro organizirani samo pronatovci, temveč tudi antinatovci, tisti, ki vstopu v Nato izrecno nasprotujejo E (↑)anti... + ↑nátovec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ántioksidacíjski -a -o in ántioksidácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á) kem. ki se nanaša na preprečevanje ali zaviranje oksidacije druge snovi; antioksidantski (1): antioksidacijski učinek; antioksidacijske lastnosti; Med drugimi učinki ingverja velja posebej omeniti njegovo močno antioksidacijsko delovanje, preprečevanje nastajanja krvnih strdkov, pa tudi njegovo protivnetno učinkovanje E (↑)anti... + (↑)oksidacíjski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
antiséptik tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́) med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
antokián tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ántraks -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor;
antropocentrična smer v znanosti;
antropocentrično gledanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
antropocéntričnost tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é) knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
antropometríja -e ž (ȋ) metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ápnar tudi apnár -ja m (ȃ; á) kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
apotéka -e ž (ẹ̑) raba peša lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
apotékarica -e ž (ẹ̑) zastar. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica // raba peša ženska oblika od apotekar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ára -e tudi -a m (ȃ) zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
aranžíranje -a s (ȋ) glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
arborétum tudi arborét -a m (ẹ̑) smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene: ogledati si arboretum / Arboretum Volčji potok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
argó -ja tudi argót -a [argo -ja] m (ọ̑) knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja // redko govorica posameznih poklicev, skupin; žargon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
arhipelág tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑) geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag;
otok azijskega arhipelaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
arogánca -e ž (ȃ) ošabno in predrzno vedenje: svoje arogance tudi kot jetnik ni opustil / ekspr. to je čisto navadna aroganca!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
artízem -zma m (ī) popolno, zlasti oblikovno obvladanje umetniškega izražanja: njegova drama je mojstrovina besednega artizma;
skrivnost tega dela je tudi v dovršenem artizmu;
dramaturški artizem;
Cankarjev artizem v prozi / formalistični artizem; igralčev brezkrvni artizem; prazen artizem / znebiti se formalizma in artizma prejšnje dobe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
artotéka -e ž (ẹ̑) zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
artróza -e ž (ọ̑) med. degenerativna bolezen sklepov, pri kateri pride do obrabe hrustanca in posledičnih sprememb na kosti, tudi sklepni ovojnici: imeti artrozo; sekundarna artroza kot posledica poškodbe ali bolezni; artroza kolena; Najpogostejši vzrok za bolečino in omejeno gibljivost kolka je artroza E ← nlat. arthrosis iz gr. árthron 'sklep'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ás3 -a m, tudi neskl. (ȃ) muz. za polton znižani ton a
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
asertíven -vna -o prid. (ȋ) 1. trden, odločen: Nekatere ženske skušajo na asertiven, trden, podjeten način izraziti svoj jaz 2. psih. ki odločno zastopa sebe, svoje interese, ob tem pa spoštuje tudi druge: asertivno vedenje; Asertiven človek se zna vživeti tudi v druge E ← agl. assertive iz assert 'izjaviti, zahtevati' iz lat. asserere v pomenu 'zahtevati, vztrajati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
áskar in askár -a tudi -ja m (ȃ; ȃ) za Evropejce, zlasti v kolonijah vojak redne vojske iz vrst domačinov: patruljirali so vojaki vseh barv, od belcev do črnih askarov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo;
pisan izvozni asortiment;
tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ástrahanski tudi astrahánski -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na astrahan: astrahansko krzno / astrahanski ovratnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
astroláb tudi astrolábij -a m (ȃ; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
áta -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
àufbíks tudi àvfbíks [au̯f-] medm. (ȁ-ȋ) nizko izraža izzivanje na pretep: aufbiks, pridi, če imaš korajžo!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
avbriécija -e ž (ẹ́) vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
avgúr -ja tudi ávgur -a m (ū; ȃ) pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost;
antični avgurji;
pren., slabš. politični avgurji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
aviácija -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med. zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtoalárm -a m (ȃ-á) zvočna varnostna naprava v vozilu, zlasti avtomobilu: namestiti avtoalarm; Ker veliko avtomobilov ukradejo tako, da jih preprosto odvlečejo na drugo lokacijo, lahko svoj avtoalarm opremite tudi s senzorji nagiba vozila E ← nem. Autoalarm iz (↑)avto…1 + (↑)alárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
avtocamping in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (ȃ-ȇ; ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtodóm in ávto dóm -a m (ȃ-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtodvigálo -a s (ȃ-á) naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku: voziti avtodvigalo; tovornjak avtodvigalo; delovna košara avtodvigala; Gasilci so morali vozilo najprej dobro pritrditi, šele nato so ga lahko z avtodvigalom postavili nazaj na trdna tla E (↑)avto…1 + (↑)dvigálo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtogír tudi ávtožír -a [prva oblika tudi -žir] m (ȃ-ȋ) aer., nekdaj letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtokámp in ávtocámp -a [-kamp] m (ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp;
prehoden avtokamp
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
avtomát -a m (ȃ) - 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
♦ voj. brzostrelka
// aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke - 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávto-móto tudi ávtomóto neskl. pril. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na avtomobile in motocikle: avto-moto klub;
avto-moto dirke;
avto-moto društvo / Avto-moto zveza Slovenije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtopopravljálnica in ávto popravljálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ-ȃ) delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtoprevózništvo in ávto prevózništvo -a s (ȃ-ọ̑) podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico // dejavnost avtoprevoznikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
avtoritatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost;
odrekajo mu avtoritativnost;
avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtostópar tudi ávtoštópar -ja m (ȃ-ọ̑) kdor potuje z avtostopom: avtostopar je stal ob cesti;
med potjo je pobral dva avtostoparja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ávtostóparka tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
b [bé in bə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ə̏) druga črka slovenske abecede: napiši b;
mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bb neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije
♦ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bába -e ž (á) - 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora
● šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
// nizko (zakonska) žena: nikamor ne gre brez svoje babe - 2. ekspr. lepa, postavna ali sposobna ženska: baba pa je, baba
- 3. ekspr. strahopeten ali klepetav moški: kaj se bojiš, baba! lahko mi poveš, saj nisem baba
- 4. kar se rabi kot podstava, opora, podlaga: steber kozolca so postavili na betonsko babo; baba (pri klepalniku) babica
♦ etn. baba zadnje snopje pri metju ali mlačvi; babo žagati šega ob koncu zimske dobe, da se prežaga lutka iz slame in cunj; pehtra baba po ljudskem verovanju bajeslovno bitje, ki nastopa v podobi hudobne ali prijazne starke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
babšè tudi babščè -éta s (ȅ ẹ́) slabš. drobna ženska, navadno starejša: grdo, klepetavo, suho babše // iron. ženska sploh: vsako babše ga zmeša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
báger -gra tudi -ja m (á) teh. stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: delati z bagrom;
grabežni, parni, žlični bager // navt. naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti: sesalni bager
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bágrski tudi bágerski -a -o prid. (á) nanašajoč se na stroj bager: bagrska čeljust / bagrske storitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bahátiti se -im se tudi bahátiti -im nedov. (á ȃ) ekspr., redko bahati se: rad se bahati / v bregu se bahatijo smreke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bakanál tudi bakhanál -a m (ȃ) knjiž. razbrzdano veseljačenje, orgije: udeleževati se divjih bakanalov;
pren. bakanal neukročenih strasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bakanálije tudi bakhanálije -lij ž mn. (á ȃ) - 1. pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha
- 2. knjiž. bakanal, orgije: divje bakanalije zmagovalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bakanálski tudi bakhanálski -a -o prid. (ȃ) knjiž. razbrzdan, razuzdan: bakanalski ples
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bakhánt tudi bakánt -a m (ā á) pri starih Grkih udeleženec sprevoda na čast boga Bakha: sprevod bakhantov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bakhántičen tudi bakántičen -čna -o prid. (á) redko bakhantski: bakhantična noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bakhántinja tudi bakántinja -e ž (ā) pri starih Grkih bakhantka: ples bakhantinj // knjiž. strastna, razuzdana ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bakhántka tudi bakántka -e ž (ā) pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakha: bakhantke z venci;
ples bakhantov in bakhantk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bakhántski tudi bakántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na bakhante: bakhantski sprevod // knjiž. divji, razbrzdan: bakhantski smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
baklonósec -sca m (ọ̑) kdor nese baklo: v sprevodu so šli tudi baklonosci;
pren. bil je baklonosec svobode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
báldrijanov tudi baldrijánov -a -o prid. (ȃ; ȃ) nanašajoč se na baldrijan: baldrijanove korenine / baldrijanov čaj; baldrijanove kapljice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
balíran -a -o prid. (ȋ) zvit, stisnjen in pripravljen za shranjevanje, transport: balirano seno; Balirane odpadke lahko tudi začasno skladiščimo ali jih termično obdelamo E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
balíranje -a s (ȋ) zvijanje, stiskanje in pripravljanje za shranjevanje, transport: baliranje sena; Poleti se delovnik zaradi priprave krme in baliranja raztegne tudi do ene zjutraj E ↑balírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
balíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za balistiko; balistik: Poleg balista bodo morali v ponovljenem sojenju povabiti k sodelovanju tudi psihiatra E ← lat. ballista iz gr. bállō 'mečem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
balíž tudi balíš -a m (í) nar. nevestina oprema; bala: baliž vozijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bánčnica -e ž, člov. (ȃ) 1. vodilna bančna uslužbenka: Finančne posle in izpraznjeno mesto v upravi je prevzela izkušena bančnica 2. ženska, ki dela na banki: Goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije, ki so ga nekoliko spremenili, zato se je uslužbenka tudi ujela v zanko E (↑)bánčnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
banderílja tudi banderíla -e ž (ȋ) z zastavicami okrašeno kopje za bikoborbo: zabadati banderilje biku v vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
banderiljêro tudi banderilêro -a m (ȇ) zlasti v španskem okolju bikoborec, oborožen z banderiljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bandít -a m (ȋ) ekspr. oborožen tat, razbojnik: ujeli so nevarnega bandita / kot psovka nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja za partizane Za Nemce smo bili le še »banditi«, zato tudi našim ranjencem niso prizanašali (H. Bratož)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
banjo tudi bendžo -a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bánkaSSKJ -e ž (ȃ) bánka podátkov -e -- ž (ȃ, ȃ)
velika, navadno javno dostopna zbirka podatkov, namenjena določeni skupini uporabnikov: centralna banka podatkov; Nujni pogoj za realizacijo zakona bo tudi kakovostna banka podatkov, ki bo podlaga za upravljanje človeškega potenciala in za kadrovanje v uradniškem vrhu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bankírka -e ž (í) v nekaterih deželah bankirjeva žena: prišla sta tudi bankir in bankirka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bankomátski -a -o prid. (ȃ) ki se nanaša na bankomat; bankomatni: bankomatsko omrežje; bankomatsko poslovanje; Bojazen, da bi zlorabe nastale tudi na bankomatih NLB, ni tako majhna, saj ima banka največjo bankomatsko mrežo pri nas E (↑)bankomát
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bárbika -e ž (ȃ) 1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke 2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bárhant tudi bárhent -a m (á) debela, na narobni strani kosmata bombažna tkanina: svilen barhant;
bluza iz barhanta
♦ tekst. double barhant ki je tkan iz ene osnove in dveh votkov in na obeh straneh kosmat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bárokómora -e ž (ȃ-ọ̑) nepredušno zaprt prostor, v katerem se zračni tlak lahko poljubno spreminja in ki se uporablja zlasti v medicini: Nova, velika, približno 10-tonska barokomora naj bi bila hitro in zanesljivo dosegljiva tudi iz Kliničnega centra E (↑)bár2 + (↑)kómora
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bárvnica -e ž (ȃ) tisk. naprava pri tiskalnem stroju za nanašanje barve na stavek: produktivnost strojev se je povečala tudi zaradi izboljšanih barvnic
♦ biol. celica z barvilom pri človeku ali živalih, ki more prilagajati barvo kože okolici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
básati bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) - 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe
- 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar
- 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati
- 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo
básati se pog. - 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus
- 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico
● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
báskitára -e in bás kitára -- -e ž (ȃ-ȃ) električna kitara s štirimi jeklenimi strunami, ki zveni oktavo nižje od klasične kitare: Klasično izobraženi kitarist je po znanje hodil v Španijo, vendar stopa po svoji poti: uporablja tudi godala, flavto, baskitaro in tolkala E (↑)bás + (↑)kitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
báskitaríst -a in bás kitaríst -- -a m, člov. (ȃ-ȋ) kdor igra na baskitaro: Večer je bil v celoti kitarsko obarvan, saj je tudi baskitarist dobil svojih pet minut E ↑báskitára
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
básreliéf tudi báreliéf -a [bar-] m (ȃ-ẹ̑) um. relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve, ploski relief: stene so okrašene z basreliefi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
básreliéfen tudi báreliéfen -fna -o [bar-] prid. (ȃ-ẹ̑) um. upodobljen v basreliefu: basreliefen profil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
beatnik tudi bitnik -a [bít-] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki;
literatura beatnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
beatniški tudi bitniški -a -o [bít-] prid. (ȋ) nanašajoč se na beatnike: beatniške ideje / beatniški lokal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bêba tudi béba -e ž (é; ẹ́) - 1. redko bedak: bebe ste, če verjamete
- 2. ekspr. neodločen, omahljiv človek: ne bodi taka beba!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bêbast tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) - 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh
- 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta!
bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bêbav tudi bébav -a -o prid. (é; ẹ́) redko bebast: otrok se je rodil bebav / bebavo zijalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bêbavost tudi bébavost -i ž (é; ẹ́) duševna nerazvitost, slaboumnost: izraz bebavosti na obrazu
♦ med. starostna bebavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bêbček tudi bébček -čka m (é; ẹ̄) manjšalnica od bebec: dati bebčku miloščino / ekspr. imeli so ga za bebčka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bêbčevski tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bêbec tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) - 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva
- 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec!
● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bêbka tudi bébka -e ž (ē; ẹ̄) redko duševno nerazvita, slaboumna ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bečkà -è tudi bèčka -e [bəč] ž (ȁ ȅ; ə̏) star. kad, čeber: bečka za zelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bečvà -è tudi bèčva -e [bəč] ž (ȁ ȅ; ə̏) - 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo
- 2. star. sod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bedastôča tudi bedastóča -e ž (ó; ọ́) raba peša bedarija: pripovedovati bedastoče;
ne briga se za take bedastoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bedènj -dnjà tudi bèdenj -dnja [bəd] m (ə̏ ȁ; ə̀) nar. kad, čeber: stresati grozdje v bedenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bedênje tudi bdênje -a [prva oblika bəd] s (é) glagolnik od bedeti, ant. spanje: nočno bedenje;
od bedenja rdeče oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bedéti -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bəd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) - 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč
● ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res - 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev
bedé tudi bdé: bede ležati
bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
begánica -e [tudi bəg] ž (ȃ) nar. gorenjsko snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: vitke in visoke beganice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bégavost -i in begávost -i ž (ẹ́; á) stanje begavega človeka: Na njegovo nenehno begavost in nemir so vplivali tudi pretresljivi dogodki iz otroštva E (↑)bégav
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
beige tudi bež [béž] prid. neskl. (ẹ̑) podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta beige in siva;
moda te sezone priporoča beige tone
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
belcánto tudi belkánto -a [-lka-] m (ȃ) muz. italijanski način petja s poudarkom na lepoti tona: mojster južnjaškega belcanta;
neskl. pril.: peti v belcanto slogu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bélcen -a -o [lcən tudi u̯cən] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belceni labodki;
belcena roka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bélče -ta [tudi u̯č] m (ẹ̑) nar. zahodno belkasta žival, navadno konj; belec: belče se je pognal v dir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bélček -čka [tudi u̯č] m (ẹ̑) - 1. ekspr. belkasta žival: od vseh zajčkov je imel najrajši belčka; osedlati (konja) belčka
- 2. pog., slabš. belogardist, domobranec: to so nažgali belčke; Švabi in belčki napadajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bélčkan -a -o [tudi u̯č] prid. (ẹ̑) ljubk. bel: belčkana hišica;
belčkane roke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bélec -lca [za žival tudi u̯c] m (ẹ̑) - 1. človek bele rase: boj za enakopravnost črncev in belcev
- 2. belkasta žival, navadno konj: jahati na belcu; isker belec
- 3. pog., slabš., redko belogardist, domobranec: belci in Lahi so napadli partizane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
béliSSKJ -a -o prid. (ẹ́) béla hálja -e -e ž, člov. (ẹ́, á) nav. mn.
oseba v beli delovni halji, navadno zdravnik: Nekateri farmacevtski izdelki se na slovenskem trgu oglašujejo v navezi z belimi haljami
béla karavána -e -e ž (ẹ́, ȃ)
skupina smučarjev in njihovih spremljevalcev, ki se udeležujejo zimskih smučarskih tekmovanj v različnih krajih: Moška bela karavana se je ustavila na Vitrancu, kjer upajo, da bo slovensko občinstvo pomagalo našim fantom do težko pričakovanih vidnejših rezultatov
béla knjíga -e -e ž (ẹ́, í)
zbirka pravil, navodil, reform, zahtev za urejanje in upravljanje: bela knjiga zdravstvene reforme; bela knjiga o vzgoji in izobraževanju; Bela knjiga bo lahko dragocen vir smernic za slovensko zakonodajo
béla smŕtSSKJ -e -i ž (ẹ́, ȓ) ekspr.
snov bele barve, ki škoduje zdravju, zlasti mamilo: trgovci z belo smrtjo; Sol je treba uživati zmerno; nekateri ji z drugimi besedami pravijo tudi bela smrt
béla stávka -e -e ž (ẹ́, ȃ)
stavka, pri kateri se ovira utečeni potek dela z neizvajanjem delovnih nalog, obveznosti v celoti ali z njihovim pretirano natančnim izvajanjem: bela stavka sodnikov; Sindikat carinikov je v četrtek zjutraj preklical napovedano belo stavko, ki bi morala trajati do prihodnjega petka
béli církus -ega -a m (ẹ́, ȋ)
smučarska tekmovanja: Povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
béli ovrátnik -ega -a m, člov. (ẹ́, ȃ) ekspr.
pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva: korupcija belih ovratnikov; kriminal belih ovratnikov; Službe, v katerih se zaposlujejo beli ovratniki, same po sebi velikokrat niso zagotovilo za dobro življenje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
belíčnik -a m (ȋ) - 1. biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta; albin: beličniki so občutljivi za sončne žarke; med raki najdemo tudi beličnike
- 2. agr. belkasto poletno jabolko: obirati beličnike / nasad beličnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bélka -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) - 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
- 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
♦ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bencól tudi benzól -a m (ọ̑) kem. benzen: topiti kavčuk v bencolu;
surovi bencol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
béne m neskl. (ẹ̑) knjiž., redko prednost, ugodnost: služba na deželi ima tudi svoj bene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í) - 1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed
- 2. redko nabiranje: priti na bero
♦ čeb. jesenska bera paša - 3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑) - 1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna, stara beseda; izgovorjena, zapisana beseda; domače, tuje besede; narečne besede; dolga beseda; beseda z več pomeni; v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede; v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede
// s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo - 2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla; besede letijo, merijo nanjo; besede so ji segle, šle do srca; te besede so veljale njej; rad slišim take besede; zameril mu je to besedo; hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede; ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav., mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo
// kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede! - 3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda; dati komu besedo; držati, prelomiti, spolniti besedo; posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi
// ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko - 4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko; beseda se mu zatika; obtičati sredi besede; skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede
// knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora - 5. ed. in mn. govorni ali pismeni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika; spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke; uvodne besede je imel predsednik društva
// nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: tovariš ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede - 6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih; beseda je nanesla na partizane; beseda se je razvnela, stekla; beseda teče o gospodarskih problemih; o tem ni bilo besede; napeljati, zasukati besedo na kaj; čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost; vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju
- 7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi; domača, materina beseda; naša beseda; slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda - 8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede; kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede
- 9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši; zdaj so prišle ljudske množice do besede; ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
// mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga, zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ lingv. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
besedilopíska -e ž, člov. (ȋ) ženska, ki piše besedila za različne glasbene izvajalce; tekstopiska: Alenka, ti si poleg tega, da si odlična pevka, tudi besedilopiska, zato te lepo prosim, da spesniš kratek verz na ime in priimek svojega gosta E ↑besedilopísec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
besediloslôvni -a -o prid. (ȏ) jezikosl. ki je v zvezi z besediloslovjem: Tako izčrpna analiza, tudi besediloslovna (sovezje, sovisnost, napovedovanje, navezovanje), potrjuje avtorjevo mnenje, da so naslovi eden osrednjih stilotvornih pojavov poročevalskega stila E (↑)besediloslóvje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni;
dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
béta -e ž, tudi neskl. (ẹ̑) druga črka grške abecede: beta [β], gama, deltabéta neskl. pril. drugi po vrsti: stranica nasproti kota beta
♦ fiz. žarki beta in beta žarki elektroni, ki jih oddajajo mnoge radioaktivne snovi pri razpadanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bétakarotén -a in béta karotén -- -a m (ẹ̑-ẹ̑) biol. naravno barvilo v zelenjavi in sadju kot predstopnja vitamina A: Tudi betakaroten pomaga graditi obrambo organizma pred okužbami E ← agl. beta carotene iz ↑béta… + (↑)karotín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bétva -e tudi bétev -tve ž (ẹ̑) - 1. raba peša zelo majhna količina; malenkost, trohica: izpijmo še to betvo; betva moke / premisliti do zadnje betve podrobnosti
- 2. bot. enojno brezlistno zelnato steblo, ki nosi cvet, cvete: kratka betva vijolice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bévkati -am tudi bévčem nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkim, visokim glasom: pes plaho odskakuje in bevka;
lisica bevka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bévsk -a tudi bèvsk bêvska m (ẹ̑; ȅ ē) posamezen glas pri bevskanju: pes je zalajal samo enkrat, bevsk mu je zastal v goltancu // bevskanje: pasji bevsk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bévskanje tudi bêvskanje -a s (ẹ̑; ȇ) glagolnik od bevskati: hripavo bevskanje psa;
lisičje bevskanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bévskati -am tudi bêvskati -am nedov. (ẹ̑; ȇ) - 1. oglašati se s kratkim, rezkim glasom: pes, ščene bevska; lisica bevska; pren. mitraljezi so bevskali
- 2. slabš. zadirčno govoriti s kom: kar naprej bevska name
bevskajóč -a -e: ukazovati z bevskajočim glasom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bévskniti -em tudi bêvskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) - 1. oglasiti se s kratkim, rezkim glasom: ščene je bevsknilo
- 2. slabš. zadirčno reči: uradnik je bevsknil na študenta / nejevoljno, surovo bevskniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bévsniti -em tudi bêvsniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) bevskniti: lisica bevsne / zaničljivo bevsniti / bevsnil je vanj nekaj besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bezèg -zgà tudi bèzeg -zga [bəz] m (ə̏ ȁ; ə̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga
♦ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bezgóv in bezgòv -óva -o tudi bèzgov -a -o [bəz] prid. (ọ́; ȍ ọ́; ə̀) nanašajoč se na bezeg: bezgov grm, les;
bezgove jagode;
bezgovo cvetje / bezgov čaj / bezgova puška igrača iz bezgove veje za pokanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bezgóvec tudi bèzgovec -vca [bəz] m (ọ̄; ə̀) bezgov grm, bezeg: zleknil se je v senco bezgovca // sok, žganje ali vino iz bezgovih jagod: piti bezgovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bezgóvka tudi bèzgovka -e [bəz] ž (ọ̄; ə̀) igrača iz bezgove veje za pokanje: otroci pokajo z bezgovkami // slabš. slaba puška
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í) - 1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, sovražniki; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
- 2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi - 3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim
bežèč -éča -e: bežeč se je otepal razjarjenega psa; bežeč sovražnik / bežeči koraki hitri, nagli; prim. beži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bi členek, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša - 1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
- 2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
// v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
// navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res - 3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil
● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíblioterapíja -e [biblijoterapija] ž (ȋ-ȋ) med. zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: Razvojna interaktivna biblioterapija pomeni uporabo literature, pogovor o njej in kreativno pisanje kot pomoč pri rasti in razvoju pa tudi kot preventivo za mentalno zdravje E ← agl. bibliotherapy iz gr. biblíon 'knjiga' + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bícka -e ž (ȋ) nar. ovca: Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bifé -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) - 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo
- 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem
// miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja
♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
biftek tudi beefsteak -a [bíftek] m (ȋ) na hitro opečen goveji zrezek: speči biftek;
biftek z jajcem
♦ gastr. tatarski biftek iz zmletega surovega govejega mesa, začinjenega z devetimi začimbami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíl -i [tudi biu̯] ž (ȋ) raba peša steblo žit ali trav; bilka: utrgal je dolgo bil in jo grizljal;
travna bil / žito gre v bil začenja delati bilke
♦ bot. enojno, kolenčasto in med kolenci votlo steblo trav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bílokácija -e ž (ȋ-á) pojavitev iste osebe hkrati na dveh ali več krajih: Znan je bil tudi po tem, da je v svojih pridigah okrcal napake duhovnikov in škofov, po pričevanju očividcev pa je imel dar bilokacije E ← nem. Bilokation, nlat. bilocatio iz (↑)bi… + (↑)lokácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíngelj -glja tudi -na [gəl] m (í) pog. kar visi, binglja: bingelj pri uri // nav. mn., šalj. noga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíočíp -a [bijočip] m (ȋ-ȋ) kem. čip z organskimi molekulami, ki se jim v stiku z drugo organsko snovjo spremenijo lastnosti: proteinski biočip; Ko bodo vsadki v podobi biočipov del rutinskih medicinskih postopkov, bo njihovo povezovanje z zunanjimi sistemi, tudi nadzor računalnika s pomočjo našega živčnega sistema, logičen korak naprej E ← agl. biochip iz ↑bío… + (↑)číp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíodinámični -a -o [bijodinamični] prid. (ȋ-á) ki temelji na upoštevanju sil v organizmih in naravi sploh, tudi vesolju: biodinamična kmetija; biodinamično gospodarjenje; biodinamično kmetovanje; Zavedanje ljudi o tem, da je biodinamična pridelava več kot samo ekološka, narašča E (↑)bíodinámika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíodízel -zla [bijodizəl] m (ȋ-ī) ekološko pogonsko gorivo iz rastlinskih olj ali živalskih maščob: proizvodnja biodizla; Biodizel lahko izdelujejo tudi iz živalskih maščob, teh v Sloveniji na leto pridelajo približno 5000 ton, in iz odpadnih jedilnih olj E ← nem. Biodiesel, agl. biodiesel iz ↑bío… + (↑)dizel
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíoenergétičarka -e [bijoenergetičarka] ž, člov. (ȋ-ẹ́) ženska, ki zdravi z bioenergijo: Po več obiskih pri bioenergetičarki je hčerka začela spati brez prebujanja in tudi njeno obnašanje je bolj umirjeno E ↑bíoenergétik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíoétični -a -o [bijoetični] prid. (ȋ-ẹ́) ki je v zvezi z bioetiko: bioetična komisija; Za nas vprašanje človekovega dostojanstva in bioetične dileme, povezane z družbenim, znanstvenim in tehnološkim napredkom, niso le moralno, temveč tudi politično vprašanje E ↑bíoétika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíokemíjski tudi bíokémijski -a -o prid. (ȋ-ȋ; ȋ-ẹ́) nanašajoč se na biokemijo: biokemijski laboratorij;
biokemijski priročnik / biokemijski procesi biokemični
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíokmetíja -e in bío kmetíja -- -e [bijokmetija] ž (ȋ-ȋ) kmetija, na kateri se prideluje hrana samo z uporabo naravnih, organskih snovi; ekokmetija, ekološka kmetija: Pritisk na cene ni brez posledic: tudi nekatere manjše biokmetije uporabljajo visokozmogljive kokoši, ki so jih v desetletjih navadili na optimalni izkoristek krme E ↑bío… + (↑)kmetíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíoluminiscénca tudi bíoluminescénca -e ž (ȋ-ẹ̑) biol. sevanje za živali in rastline značilne svetlobe zaradi življenjskih pojavov v organizmu, živo svetlikanje: največ bioluminiscence opazimo v morju pri ribah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíooróžje -a [bijoorožje] s (ȋ-ọ̑) orožje, pri katerem mikroorganizmi povzročajo množična obolenja, smrt; biološko orožje: Iste iznajdbe in napredek v mikrobiološki genomiki, ki bi jih zlorabili za bioorožje, lahko uporabimo tudi za protiukrepe E ↑bío… + (↑)oróžje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíoplín -a [bijoplin] m (ȋ-ȋ) plin, ki nastane pri razgradnji organskih snovi in se lahko uporablja kot vir energije: proizvodnja bioplina; elektrarna na bioplin; Bioplin, ki bo nastajal pri vrenju živalskih iztrebkov, bo zagotavljal do dva megavata električne energije, elektrarna pa bo skrbela tudi za ogrevanje vode in zalagala okoliške kmete s kakovostnim gnojilom E ↑bío… + (↑)plín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bioskóp tudi bioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) zastar. kino, kinodvorana: Ljubljana je dobila prvi bioskop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíoterorízem -zma [bijoterorizəm] m (ȋ-ī) terorizem, pri katerem se uporablja biološko orožje: boj proti bioterorizmu; strah pred bioterorizmom; Bioterorizem je grožnja sodobnega časa in zaradi globalizacije z njim ni prizaneseno tudi Sloveniji E ← agl. bioterrorism iz ↑bío… + (↑)terorízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíovrême -éna [bijou̯reme] s (ȋ-é ȋ-ẹ́) vreme glede na vpliv, ki ga ima na splošno počutje in razpoloženje ljudi, živih bitij: Poleg biovremena na razpoloženje ljudi vplivajo tudi trenutne družbene razmere E ↑bío… + (↑)vrême
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíovreménski -a -o [bijou̯remenski] prid. (ȋ-ẹ̑) ki se nanaša na biovreme: biovremenska napoved; Opozorilo o biovremenskih vplivih je koristno za vse za volanom, tudi za vremensko neobčutljive ljudi E ↑bíovrême
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bípartítni -a -o prid. (ȋ-ȋ) nanašajoč se na dve strani; dvostranskiSSKJ: Tiste države, ki so imele najbolj razvit socialni dialog, ne samo na tripartitni, ampak tudi na bipartitni ravni, so praviloma najbolj razvite E ← lat. bipartītus iz bipartīre 'razcepiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bísus tudi bís -a m (ȋ) pri starih narodih fina lanena tkanina: oblačila iz bisusa in svile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíti bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) - 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe - 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje - 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
- 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
- 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben - 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici
bíti se - 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim
// knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje - 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice
- 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj
bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost
bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bíti sem [səm] nedov., si je smo ste so; bóm bóš bó bómo bóste bódo, stil. bóte bójo, stil. bódem itd.; bódi bódite in bodíte; bíl bilà biló in bilò bilì in bilí bilè stil. bilé, stil. bíla itd.; nikalno nísem nísi ní nísmo níste níso (ī bọ̑m bọ̄dem nísem) - I. v osebni rabi
- 1. izraža materialno ali duhovno navzočnost v stvarnosti: še so stvari, ki jih ne poznamo; ali je kak izhod? red mora biti / poudarjeno sò znamenja, da se obrača na boljše / bolnik ne bo več dolgo; v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove
- 2. navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom izraža navzočnost v prostoru ali času: tukaj je jama, v kateri je raslo drevo; hiša je sredi polja stoji; drva so na dvorišču; v vsakem človeku je kaj dobrega; v knjigi so napake; v vodi je kisik; za gozdom je travnik leži, se razprostira; ekspr. le kaj je na njej, da se je ne more nagledati / otroci so doma; biti na vrtu; čez teden sem v mestu živim, bivam; kje so domači? / biti na proslavi, na zabavi udeležiti se je; biti pri pouku; biti pri zdravniku na pregledu
// tedaj je bila vojna; v Kamniku je bil semenj; proslava bo v nedeljo / omenjena nesreča je bila včeraj se je zgodila; to je bilo lani - 3. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka
- a) s pregibno besedo: mož je poštenjak; prijatelj je učitelj; otrok je bolan, nadarjen; pšenica še ni zrela; knjiga je moja; klobuk je očetov; ura bo tri / dolžen mu je veliko vsoto; njegov načrt je bil, da bi napadli; on je odgovoren za tovariše; uspehi so rezultat trdega dela / zdaj je čas, da poveste svoje mnenje; ni bila moja dolžnost, naloga popravljati napake
- b) z nepregibno besedo: ta misel ni napak; hiša je naprodaj; obleka mu bo prav; tisoč je preveč / dekle mu je všeč
- c) s predložno zvezo: meso je brez kosti; čevlji so od blata; rana je od noža; biti pri zavesti; biti v neenakopravnem položaju, v slabem stanju; mi smo v sorodu v sorodstvenem odnosu
// to mi ni po volji mi ne ugaja, ustreza; vse bo še v redu se bo uredilo; dejanja niso v skladu z besedami se ne skladajo; ti boš za pričo / biti brez denarja ne imeti ga, brez težav; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; biti ob službo izgubiti jo, ob dobro ime; on je za reforme se strinja z njimi; jih podpira, se zavzema zanje; biti v dvomih; biti v skrbeh, v strahu za koga; drevo je v najlepšem cvetju / vse je na razpolago se lahko vzame - č) s kakovostnim rodilnikom: vidva sta istih let; on je vesele narave; mož je srednje postave; biti kmečkega rodu; soseda je slabega zdravja; publ. stvar je velikega pomena; mnenja smo, da se motiš
- d) s primerjavo: nebo je kakor oprano; fant ni, kakor bi moral biti; drevo je bilo, kakor bi dremalo / priden, kakor je, ne bo nikoli brez dela
// izraža istost, enakost: dvakrat dve je štiri; ena in ena je dve; dinar je sto par; kolikokrat je dve v osem / pedagogika je nauk o vzgoji / pride jutri, to je v torek
- II. v brezosebni rabi ali brezosebno v pomenih kakor pod I.
- a) z zanikanim osebkom v rodilniku: očeta še ni; jutri ne bo šole; pri tej hiši ni miru / ni ga človeka, ki bi mi pomagal
- b) s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: žal mi je bilo; zelo jo je bilo groza; mater je strah; z njim je slabo; star. vseh je bilo sram vse
// njej je bilo dvajset let bila je stara
// ekspr. kaj bo s teboj se bo zgodilo - c) z delnim rodilnikom kot osebkom, navadno odvisnim od izraza količine: kruha je še in mesa tudi; kupcev je bilo dosti; denarja je le malo; ali je kaj novega; pet jih je bilo; vsi, kar jih je, so pripravljeni
- č) z nedoločnikom kot osebkom: molčati je bilo težko, govoriti še težje; škoda bi ga bilo zavreči / treba je delati
- d) z odvisnim stavkom kot osebkom: očitno je bilo, da se moti; všeč mi je, če ostaneš doma; znano je, kakšno vlogo je imela Partija v osvobodilnem boju
- e) s prislovno rabljenim izrazom v povedku: dolgčas je; otroka mu ni bilo mar; skoraj bo poldne; na Bledu je bilo lepo; slabó ji je bilo; škoda ga je; jeseni je bilo tri leta, odkar je odšel minilo
- III. v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom v pomenih kakor pod I.: mraz je bil ali bilo, da je drevje pokalo; zunaj je bila ali bilo tema / takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas, ni bilo časa za pogajanje dovolj časa; zdaj ni govor o premirju se ne govori; zdaj še govora ni o premirju še misliti ni nanj
- IV. eliptično navadno za poživitev pripovedi
- a) z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: prišla je, seveda je; pa učil, kdo se bo? ali bi kaj jedel? Bi; vsak en kozarček ga bova; kaj bomo pa zdaj?
- b) z izpuščanjem dela povedka sploh: klop je iz kamna narejena, izdelana; fant je s Primorskega doma; ti čevlji so za v dež primerni, dobri; fant ni za šolo sposoben; ekspr. iz glave si jo izbij, pa je / hvala lepa. Ni za kaj
// v zvezi z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti: žive duše ni bilo videti; kakor je slišati, dobimo nov zakon; knjiž. tako se je spremenila, da je skoraj ni spoznati ni mogoče; nižje pog. temu človeku ni za pomagati ni mogoče pomagati; star. te že naučim, kako se ti je vesti je treba
- V. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom za tvorbo časov, naklonov ali načinov: bo delal, je delal, je bil izdelal; bi delal, bi bil delal; je izdelan / v ekspresivni rabi stoji pomožni glagol tudi na začetku stavka sem si kar mislil, da je nekaj narobe
● ekspr. kar je, je nič se ne da spremeniti; ekspr. no, ali bo že kaj! čas je že, da se naredi; ekspr. dekle je lepo, da je kaj zelo; obleka je bila deset tisoč dinarjev je stala; ekspr. ta je pa lepa! česa takega nisem pričakoval; to mi ni prav nič všeč; ekspr. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebno; to mi je odveč; prav mu je zasluži, da se mu tako godi; ekspr. bilo mu je, da bi zavriskal, zajokal tako je bil vesel, žalosten; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno; zakon je za vse velja; biti na glasu biti znan, sloveti; ali vam je znano, kaj je na stvari če je res in koliko je res; knjiž. na tebi je, da spregovoriš ti si na vrsti, ti si dolžen; krompir je po sto dinarjev se prodaja, kupuje; ekspr. po njem je izgubljen je, mrtev je; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; biti pri sebi zavedati se; biti krepek; ekspr. ves dan je v knjigah samo bere; fant je sam zase ne mara za družbo; ekspr. dež ni in ni nehal kar naprej je deževalo; sam.: knjiž. boj za biti ali ne biti za življenje, za obstanek; prim. bom, bil, bi, bodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bítni -a -o prid. (ȋ) rač. ki je v zvezi z bitom, najmanjšo enoto računalniškega pomnilnika: Nakup 64-bitnega procesorja nikakor ni tvegan, saj vsi enako hitro poganjajo tudi 32-bitno programsko opremo E (↑)bítbítna slíka -e -e ž (ȋ, ȋ)
slika, sestavljena iz posameznih pik, ki so urejene v vrstice in stolpce: izpis bitnih slik; obdelava bitnih slik; tiskanje bitnih slik; V obeh primerih je odtis bitne slike dober, nekoliko ga kazijo le vodoravne lise
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bitúmen -a tudi -mna m (ú) zmes naravnih ali industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin: pri gradnji cestišč uporabljajo bitumen;
obliti zid z bitumenom / naravni bitumen zemeljska smola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bitúmenski -a -o [tudi mən] prid. (ú) nanašajoč se na bitumen: bitumenska izolacija, masa;
bitumenski premaz / bitumenski izdelki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bítva -e tudi bítev -tve ž (ȋ) star. bitka: bitva se vname;
krvava bitva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bivák tudi bívak -a m (á; ȋ) alp. zasilno zavetišče na prostem: postaviti, pripraviti bivak;
snežni, stalni bivak;
bivak v steni // bivakiranje: bivak v skalah je naporen; neskl. pril.: bivak vreča spalna vreča za bivakiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
biznis tudi business -a [bíznis] m (ȋ) zlasti v ameriškem okolju poslovna dejavnost, ki prinaša dobiček: tovarnar se razume na biznis / dober biznis / slabš. celo ljubezen in smrt so spremenili v biznis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blagájničarka -e ž (ȃ) uslužbenka, ki vodi blagajniške posle: zdaj je blagajničarka v bifeju;
zaposlena je kot blagajničarka // ženska, ki vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: društvene seje naj se udeleži tudi blagajničarka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blagó -á s, mn. blága s in blagóvi m (ọ̑) nav. ed. - 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago; galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago; izvozno blago; blago za široko potrošnjo; velika izbira, ponudba blaga; povpraševanje po blagu; trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago
- 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka; izdelovati, tkati, urezati blago; črtasto, enobarvno blago; volneno blago; dekorativno, pohištveno blago; letni blagovi; modna blaga; blago iz umetnih vlaken; blago na metre; blago za moške obleke; blago z napako; obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo
- 3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago; opremiti dom z živim in mrtvim blagom
- 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blagoslovíti -ím dov., blagoslóvil (ī í) - 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon - 2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok
blagoslovljèn -êna -o tudi blagoslóvljen -a -o - 1. deležnik od blagosloviti: blagoslovljena sveča, voda / njihovo prizadevanje je bilo blagoslovljeno / vznes. njegova žena je blagoslovljena, je v blagoslovljenem stanju noseča
- 2. vznes. slavljen, hvaljen zaradi sreče, ki jo daje: blagoslovljeni kraji, kjer sem preživel mladost; blagoslovljene tiste ure!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bláto -a s (á) - 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu - 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
- 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blažílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; amortizer: hidravlični, teleskopski blažilec;
blažilec sunkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bléd -a -o tudi -ó prid., tudi bledéjši (ẹ̑ ẹ́) - 1. ki je brez zdrave naravne barve: bled obraz; otrok je bled; blede ustnice; biti bledih lic; mrtvaško, smrtno, voščeno bled; čisto, ves bled; bled od jeze, od strahu; bled v obraz; bled kakor kreda, smrt, stena, kot zid; postajati bled bledeti
// ki je nenasičene, neizrazite barve: bled čaj; bolj bleda stran lista; bledo črnilo
// ki je brez močnega sijaja, svetlobe: bleda luč, mesečina, svetloba; bledo nebo; pesn. bleda luna - 2. ekspr. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: bled nasmeh, pojem, spomin; blede besede; to je bleda slika resnice; bledo epigonstvo
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: bleda groza, zavist
blédo tudi bledó prisl.: bledo se nasmehniti, spominjati; bledo orisani značaji / piše se narazen ali skupaj: bledo zelen ali bledozelen travnik; bledo modrikasta žila; bledo rdeča zarja; bledo rjava uniforma; bledo rožnata vrtnica; bledo rumena barva strnišča; bledo sinje nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bledênje tudi blêdenje -a s (é; é) glagolnik od blesti: poslušati bledenje bolnika / vse, kar govori, je nespametno bledenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bledéti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ẹ́ í) - 1. izgubljati naravno barvo: otrok bledi in hujša; vidno bledeti / lica mu bledijo; bledeti od groze, od jeze / dekle rdi in bledi prebledeva
// rastline bledijo - 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luč bledi; zvezde bledijo
- 3. knjiž. postajati manj izrazit: njegova slava, spomin nanj bledi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bledíti -ím nedov., blédi tudi blêdi (ī í) delati kaj bledo: mesečina bledi nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bléndati -am nedov. (ẹ̑) pog. z izmeničnim prižiganjem in ugašanjem avtomobilskih dolgih žarometov opozarjati druge voznike na kaj: Tudi če bi vozil 200 km/h, se bo za tabo našel bedak, ki ti bo blendal in trobil E ← nem. blenden, prvotneje 'zaslepiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blesketáti se -ám se tudi -éčem se tudi blesketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) odbijati iskrečo se svetlobo: zlata verižica se mu blesketa na prsih;
kako se vse blesketa;
plitve lužice se blesketajo kot srebroblesketajóč se -a -e: blesketajoče se sablje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bleščáti se -ím se tudi bleščáti -ím nedov., bléšči (se) tudi blêšči (se); bléščal (se) (á í) - 1. odbijati iskrečo se svetlobo: oko, rosa se blešči; v očeh se ji bleščijo solze; okna se bleščijo v soncu
● ekspr. kuhinja se kar blešči od snage je zelo snažna
// močno sijati: sonce se blešči - 2. belo odsevati: breze se bleščijo; hiša se blešči iz zelenja
- 3. brezoseb. zaradi močne svetlobe biti oviran pri gledanju: nataknil si je temne naočnike, ker se mu je bleščalo
bleščáti redko vzbujati občudovanje, sloveti: bleščal je pred družbo kot duhovitež
bleščèč se -éča -e: bleščeč se na soncu; bleščeča se reka; prim. bleščeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blískati -am nedov., tudi bliskájte; tudi bliskála (í) - 1. v presledkih močno zasvetiti: svetilnik bliska v temi; preh. mornar bliska sporočilo / brezoseb. bliskalo se je in grmelo; za goro se bliska
- 2. ekspr. odbijati iskrečo se svetlobo: okno, rosa (se) bliska v soncu; oči (se) mu bliskajo od jeze / veselo bliska s črnimi očmi / bliskala je z očmi po ljudeh jezno ali živahno pogledovala
// ekspr. prikazovati, gibati se v iskreči se svetlobi: beli zobje se ji bliskajo izza rdečih ustnic / skozi prste ji je bliskal vesel pogled; jeza bliska iz oči
● ekspr. kolne, da se vse bliska zelo; tepejo ga, da se mu kar bliska pred očmi vidi svetlo in temno; pog. fotografi bliskajo z aparati fotografirajo z uporabo bliskovne luči
bliskajóč -a -e: bliskajoče čelade, luči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blískav -a -o tudi bliskàv -áva -o prid. (í; ȁ á) ekspr. bleščeč, lesketajoč se: bliskave oči / bliskavi pogledi
♦ elektr. bliskava luč ritmična luč, katere čas svetenja je znatno krajši od časa teme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blisketáti se -ám se tudi -éčem se in blisketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) star. blesketati se, lesketati se: zvonik se je blisketal v soncu;
morje se blisketa / oči so se ji blisketale od razkačenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í) star. bleščati se: zvezde se bliščijo;
vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavibliščèč se -éča -e: bliščeče se bodalo; prim. bliščeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bljúvati -am in bljújem tudi bljuváti bljúvam in bljújem nedov., bljúval tudi bljuvál (ú; á ú) - 1. izmetavati iz želodca; bruhati: pijanec bljuva
- 2. redko s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bljuva lavo; pren., ekspr. strojnice bljuvajo proti letalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blóden tudi blôden -dna -o prid. (ọ́; ó) - 1. nejasen, zmeden zaradi vročice: blodni privid vročičnega človeka; blodna misel; bolnik leži v blodnih sanjah; blodno govorjenje / blodni pogledi izčrpanih mož
- 2. knjiž. zgrešen, zmoten: blodni nauki; blodne ideje / stopiti na blodno pot
- 3. knjiž. ki blodi, blodeč: svetilnik kaže blodnim mornarjem pot; pesn. blodni mesec, veter
- 4. zastar. razuzdan, razvraten: blodna ženska
blódno tudi blôdno prisl.: oči mu blodno sijejo; blodno je pogledovala na vse strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blodíti in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ī ọ́) - 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi
- 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar)
- 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo
- 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri
blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blódnež tudi blôdnež -a m (ọ̑; ȏ) - 1. knjiž. kdor blodi, tava: brezdomen blodnež
- 2. star. razuzdanec, razvratnež: to je blodnež in pokvarjenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blódnja tudi blôdnja -e ž (ọ́; ó) - 1. zmedeno govorjenje v vročici: v blodnji govoriti; v vročičnih blodnjah je klical mater
- 2. knjiž. zmota, zabloda: ljubavna blodnja; blodnje mladih let
- 3. knjiž. tavanje, iskanje: vse je le blodnja v krogu; blodnje za neznanim
♦ psiht. zmotna, dokazom nedostopna prepričanost o čem neresničnem; preganjalna blodnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blódnost tudi blôdnost -i ž (ọ́; ó) knjiž. razuzdanost, razvratnost: blodnost deklet s ceste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blók -a m (ọ̑) - 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
// strnjena skupina stavb: blok hiš
// skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci - 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
// listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo - 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma
- 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih
- 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
♦ filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blokátor -ja m (ȃ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, zaviralec (1): blokatorji kalcijevih kanalov; Alfa blokatorji hkrati znižujejo krvni tlak, zato jih uspešno uporabljamo predvsem pri moških, ki imajo poleg težav s povečano prostato tudi arterijsko hipertenzijo E (↑)blokírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blókoven tudi blokóven -vna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na blok: blokovna gradnja, zazidava / blokovno osebje v taborišču / v trgovini med vzhodom in zahodom so se čutili blokovni vplivi blokovski // naši blokovni organi se trudijo za dobre sosedske odnose
♦ žel. blokovni razmak odsek proge med dvema blokoma, blokovnicama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
blúf -a tudi blèf blêfa m (ȗ; ȅ ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre;
gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bobotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bòd bôda tudi bóda m (ȍ ó, ọ́) redko bodljaj, zbodljaj: oster bod v prsih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bodênje tudi bôdenje -a s (é; ó) glagolnik od bosti: bodenje v prsih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bódisi vez. (ọ̄) knjiž. - 1. v ločnem priredju, v zvezi z bodi(si), ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
- a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: prebivalci so se bodisi poskrili bodisi razbežali / s podrednim veznikom bodisi da ga je spekla vest, bodisi da ga je obšlo usmiljenje, otrokom je prizanesel
- b) ki kažejo na možnost izbire: ptice si delajo gnezdo bodisi v grmovju bodisi v vejah; službo lahko nastopi bodisi takoj bodisi čez pol leta; naj pride bodisi jutri bodisi v torek ali sredo
● ekspr. bodisi staro ali mlado, vse ga ima rado stari in mladi
- 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav, če: njegove opombe, bodisi še tako pametne, odklanjajo / bodisi pozimi ali poleti, nikoli ni nosil suknje
// za omejevanje: spanje, bodisi (tudi) kratko, poživi človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bodyartistični -a -o cit. [bôdiartístični] in bôdiartístični -a -o prid. (ȏ-í) ki je v zvezi z body artom; body art2 In ker ne razumejo umetniškega procesa, tudi ne vidijo, da je tako kot balet, ki je umetniško formaliziran izraz nenaravnega gibanja, formaliziran tudi bodyartistični performans | Bodiartistični performansi, ki jih z enako krvavo ostrino izvajajo moški in ženske, so morda najpopolnejša oblika izzivanja kapitalističnega funkcionalizma E ↑body art1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bógnasváruj [-kn-] m neskl., tudi bógnasváruj -a (ọ̑-á) evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj;
kosmat kakor sam bognasvaruj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bogóvstvo -a s (ọ́) knjiž., redko bogovi, božanstva: najlepša med ženskim bogovstvom // narava, lastnosti bogov: Grki so tudi Herakleju pripisovali bogovstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bógvé in bóg vé [-kv-] prisl. (ọ̑-ẹ́) - 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod
// ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je bogve kaj; bogve koliko težav te še čaka; bogve kolikokrat je to pravil; zdaj bi bila že bogve kje daleč
// ni bogve kako svetlo; nimam bogve kaj denarja imam malo denarja
// piše se tudi skupaj: vino ni bogvekaj prida; rodil se je bogvekje - 2. v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve: bogve da ga je vesela / bogve, ne poznam ga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bohémstvo tudi boémstvo -a s (ẹ̑) knjiž. bohemsko življenje: bohemstvu je dal slovo;
zahrepenel je po bohemstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bohotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) bujno in hitro rasti: na vrtu bohota plevel / celice tkiva bohotajo; pren. na dvoru je bohotala puhloglavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bokál -a [au̯ tudi al] m (ȃ) nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, približno 1,5 litra: dati za bokal vina;
bokal pšena / popila sta kar dva bokala // vrču podobna posoda: natočiti bokal; bokal je že spet prazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bòks bôksa tudi bóks -a m (ȍ ō; ọ̑) šport, pri katerem se tekmovalca udarjata s pestmi: zmagati v boksu;
že dolgo se ukvarjajo z boksom;
vaje v boksu;
neskl. pril.: boks match dvoboj, tekmovanje v boksu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bôksanje tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑) glagolnik od boksati: gojiti boksanje;
izuriti se v boksanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bôksar tudi bóksar -ja m (ó; ọ̑) - 1. športnik, ki goji boks: boksarja sta se silovito borila; tekmovanje boksarjev lahke kategorije; ima tak obraz kot kak boksar
- 2. orožje, ki se natakne na prste: udaril ga je z boksarjem
♦ zgod. pripadnik kitajskega političnega gibanja proti tujcem ali udeleženec vstaje v začetku 20. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop;
boksarski šport;
boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo
♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bôksati -am tudi bóksati -am nedov. (ó; ọ̑) - 1. gojiti boks, ukvarjati se z boksom: že zgodaj je pričel boksati
// nastopati, tekmovati v boksu: boksal je z izkušenim nasprotnikom; tekmovalec je boksal defenzivno - 2. pog. udarjati, suvati s pestmi: boksal ga je v trebuh
bôksati se tudi bóksati se pog., ekspr. tepsti se, pretepati se: tovarišica učiteljica, fantje se že spet boksajo; pren. dolgo smo se boksali z njimi, preden smo jih pregovorili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑) pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bóksovka in bôksovka -e ž (ọ̑; ō) žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bolán bólna -o tudi -ó [u̯n] prid. (ȃ ọ́) - 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce - 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
bólno prisl.: bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
bólni -a -o sam.: zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
boléhnež tudi bolêhnež -a m (ẹ̑; ȇ) bolehen človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bolézenSSKJ -zni ž (ẹ̑) bolézen nôrih kráv -zni -- -- ž (ẹ̑, ó, ȃ)
nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bovina spongiformna encefalopatija, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Nepravilno pitanje goveje živine ni krivo le za bolezen norih krav, ampak tudi za druge okužbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bôlj prisl., nàjbolj (ȍ) - 1. stopnjuje
- a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
- b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
- 2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno - 3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bolníški -a -o [u̯n tudi ln] prid. (ȋ) nanašajoč se na bolnike: bolniška postelja, soba / bolniška strežnica / ima bolniški dopust / bolniška blagajna v stari Jugoslaviji ustanova za bolniško zavarovanje; sam., pog.: zdravnik ga noče dati na, v bolniško; iti v bolniško na bolniški dopust
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bolníškooskŕbni -a -o [bou̯niškooskərbni] prid. (ȋ-ȓ) ki se nanaša na bolniško oskrbo: Bolniškooskrbni dan ne odseva vedno realnih stroškov: ti so za bolnika z zahtevno operacijo lahko tudi desetkrat višji kot pri enostavnejši, pa čeprav bolnika enako dolgo ostaneta v bolnišnici E iz bolníška oskŕba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bólšjak tudi bólšjek -a [u̯š] m (ọ̑) bolšji iztrebek: bolšjaki na srajci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bólus tudi ból -a m (ọ̑) min. rudnina bel ali rdečkast aluminijev silikat z vodo in nekaj železa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bonboniêra tudi bonbonjêra -e ž (ȇ) lepa škatla z boljšimi bonboni: podarili so ji šopek in bonboniero;
velika, okrašena bonboniera // specializirana trgovina s slaščicami, kavo in brezalkoholnimi pijačami: bonboniera je odprta vsak dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
boom tudi bum -a [búm] m (ȗ) publ. nagel, kratkotrajen dvig gospodarske aktivnosti: nemški gospodarski boom / investicijski boom
♦ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bórdar -ja m, člov. (ọ́) pog. kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; border, deskar (1), snowboarder: Ne, zavijanje ni tako preprosto, si mislim, in z zavistjo gledam za bordarji, ki z drobnimi zavoji švignejo mimo mene
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski; border (//), deskar (1//), snowboarder (//): Na sneg na Starem vrhu čakajo tudi bordarji E ↑bórdati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
borílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) - 1. star. borec, vojak, bojevnik: borilca je zadela krogla / borilec za narod
- 2. šport. tekmovalec v boksu, rokoborbi, sabljanju: borilec v ringu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bôrov -a -o tudi boróv tudi boròv -óva -o prid. (ó; ọ́; ȍ ọ́) nanašajoč se na bor1: borov les;
borov storž;
borove iglice / smrekovi in borovi gozdovi
♦ zool. borov prelec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bós bôsa -o tudi -ó prid. (ọ̑ ó) - 1. ki ni obut: poleti je navadno bos; iti, hoditi bos; otroci tekajo bosi okrog hiše / obuti čevelj na boso nogo golo, brez nogavic; star. fant je bil bosih nog
- 2. ki je brez podkev, nepodkovan: voziti z bosim konjem / star. bos voz neokovan
- 3. ekspr. neosnovan, neresničen: taka trditev je bosa
● ekspr. otroci so že skoraj bosi imajo slabe čevlje, potrebni so novih; ekspr. ta je pa bosa to ni res, to je izmišljeno; preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bosánščina -e ž (ā) bosanski jezik: prevajati v bosanščino; Bosanščina ima to sposobnost, da omehča tudi najbolj zlobne dovtipe E (↑)bosánski
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
botrováti -újem nedov. (á ȗ) - 1. publ. biti glavni vzrok česa: mnogim prometnim nesrečam botruje alkohol; neuspehu prireditve je botrovala slaba organizacija / tudi sneg je botroval porazu naše ekipe
- 2. knjiž. biti za botra: botrovala je skoraj vsem otrokom v vasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bovína spongifórmna encefalopatíja -e -e -e ž (ȋ, ọ̑, ȋ) vet. nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, BSE, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: Potem ko je pri kravi, ki so jo evtanazirali zaradi bolezni, trikrat ponovljeni hitri test pokazal verjetnost, da je bolehala za bovino spongiformno encefalopatijo ali boleznijo norih krav, smo doživeli šok E po zgledu agl. bovine spongiform encephalopathy iz nlat. bovinus 'goveji' in spongiformis 'gobast' in encephalopathia 'možganska bolezen'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
božíčnik -a m (ȋ) etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je bil božičnik;
tudi živina je dobila kos božičnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brahmán tudi bramán -a m (ȃ) v Indiji pripadnik najvišje kaste, navadno duhovnik: pobožen brahman
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brahmanízem tudi bramanízem -zma m (ī) starejša indijska vera: pripadniki brahmanizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brahmánski tudi bramánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brahmane ali brahmanizem: brahmanska kasta / brahmanska književnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brahmín tudi bramín -a m (ȋ) brahman: brahmin jih je blagoslovil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brán -a tudi -ú m (ȃ) nar. zid z nasipom, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: Sanjal je, da je na branu pred tržaško luko (B. Pahor) // star. nasip, pregrada pri vodi: reka je stopila čez branove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bránanje tudi branánje -a s (ā; ȃ) glagolnik od branati: oranje in brananje;
spomladansko brananje ozimine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bránati -am tudi branáti -ám nedov. (ā; á ȃ) rahljati zemljo z brano: branati njivo, travnik / branati s konjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brandy tudi brendi -ja [brêndi in bréndi] m (ȇ; ẹ̑) gost. žganje iz vina in sadnih sokov, po okusu podobno konjaku: piti brandy;
brandy s sodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bránžni -a -o prid. (ȃ) pog. panožni: branžni sindikat; branžna kolektivna pogodba; branžno združenje; Sindikati bodo hočeš nočeš morali poenotiti izhodišča in z delodajalci poiskati rešitve ne le na podjetniški in branžni, temveč tudi na makroekonomski ravni E (↑)bránža
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ) glagolnik od brati 4:- a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
- b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
// nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) - 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice - 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
- 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani - 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bratìč -íča tudi brátič -a m (ȉ í; ȃ) nar. vzhodno bratranec: to je moj bratič // star. bratov sin; nečak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brátranček tudi bratránček -čka m (á; ā) manjšalnica od bratranec: njeni mlajši bratrančki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brátranec tudi bratránec -nca m (á; ā) sin strica ali tete: to je moj bratranec;
bratranec po materi / mali ali mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brbotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) - 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota
- 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede
brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brejíti -ím tudi bréjiti -im nedov., bréji (ī í; ẹ̄ ẹ̑) povzročati brejost: bik breji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bréskev -kve tudi bréskva -e ž (ẹ̑) sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad: breskve že cvetejo;
sočna breskev;
imela je kožo ko breskev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brez predl., z rodilnikom - 1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. naskakovali so brez ozira na žrtve neglede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
● ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
♦ ptt vzorec brez vrednosti - 2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
- 3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
- 4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
- 5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑) ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brezcestnínski -a -o prid. (ȋ) ki je brez plačila cestnine: Avtocesta naj ne bi poslabšala njihovih življenjskih razmer, pričakujejo pa tudi vzporedno brezcestninsko cesto, kakršne imajo drugje po državi E iz brez cestníne
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brezpétnik tudi brezpêtnik -a m (ẹ̑; ȇ) nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike;
klobučevinasti, ponošeni brezpetniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brezvírusni -a -o prid. (ȋ) ki je brez virusov: brezvirusna sadika; Neposrednih plačil na površino bodo lahko deležni tudi tisti hmeljarji, ki obnavljajo nasade z brezvirusnimi rastlinami določenih sort hmelja E iz brez vírusov
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bŕhek tudi brhèk bŕhka -o in -ó, stil. brhèk -hkà -ò prid., brhkéjši in bŕhkejši (ŕ ə̏ ŕ; ə̏ ȁ) raba peša lep, čeden, postaven: brhek mlad fant;
dekle je živo in brhko // zastar. hiter, uren: prijezdil je na brhkem vrancubŕhko tudi brhkó prisl.: brhko se suče po kuhinji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bŕhkost tudi brhkóst -i ž (ŕ; ọ̑) raba peša lepota: dekle slovi po svoji brhkosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ī) - 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
● star. bridka martra križ s podobo Kristusa
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota - 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
- 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila
brídko stil. bridkó - 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
- 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brider tudi breeder -ja [bríder] m (ī) fiz. oplodni reaktor: gradnja briderja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brídge -ea tudi brídž -a [bridž] m (ȋ) igra s kartami, razširjena zlasti v Angliji in Ameriki: igrati bridge;
partija bridgea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brífing -a in briefing -a cit. [brífing-] m (ȋ) kratek sestanek za posredovanje informacij, napotkov: Zaradi stavke so odpovedali vse tiskovne konference, tudi brifing na tiskovnem predstavništvu vlade E ← agl. briefing iz brief 'kratek'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brína tudi brínja -e ž (í; ī) - 1. redko brin: nizka košata brina
- 2. nar. gorenjsko smreka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brísati bríšem nedov., tudi brisála (í ȋ) - 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo
// odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot - 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo
// dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama - 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku
● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče
brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke
♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi
brísan -a -o: brisan magnetofonski trak
♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brítev -tve tudi brítva -e ž (ȋ) - 1. nož za britje: britev dobro reže; brije se z britvijo; skrhana britev; oster kakor britev
● ekspr. je že potreben britve moral bi se briti - 2. nar. zahodno žepni nož: zapreti britev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brítvica -e ž (ȋ) - 1. ostro rezilo za britje: tovarna izdeluje tudi britvice; priviti britvico v aparat
- 2. nar. zahodno žepni nožek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brizgálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) - 1. priprava za vbrizgavanje snovi v telo: bolničarka pripravlja brizgalko; injekcijska brizgalka; bat pri brizgalki
- 2. priprava za nanašanje tekočin z brizganjem: razpršiti lak z brizgalko; ročna brizgalka
- 3. zastar. brizgalna: gasilna brizgalka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brlóžina -e ž (ọ̑) redko slabo, neprimerno stanovanje; brlog: v svoji brložini je prodajal tudi zdravila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bród -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodóvi tudi bródi (ọ̑) - 1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan
// v grški mitologiji Haronov in Karonov brod - 2. raba peša ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. Metternich je spretno krmaril avstrijski brod (E. Kardelj)
- 3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bróm -a tudi bròm brôma m (ọ̑; ȍ ó) kem. kadeča se težka tekočina rjave barve, element Br: brom razkraja organske snovi // pog. pomirjevalno sredstvo, ki vsebuje brom; kalijev bromid: zdravnik mu je dal brom za pomirjenje; neskl. pril.: fot. brom papir fotografski papir, ki ima v svetlobno občutljivi plasti srebrov bromid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brómov tudi brômov -a -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na brom: bromova kislina, spojina / bromove tablete
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brónhij tudi brónhus -a m (ọ̄; ọ̑) nav. mn., anat. cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča, sapnica: levi in desni bronhij;
razširjenje, vnetje bronhijev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bróvning tudi brówning -a [-u̯n-] m (ọ̑) polavtomatska pištola ameriškega tipa: kromiran brovning;
zadela ga je krogla iz brovninga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brskálni -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z brskanjem, pregledovanjem strani na svetovnem spletu: brskalne navade; Omogočimo lahko tudi pošiljanje elektronske pošte in tiskanje iz brskalnega okolja, določimo pa lahko tudi seznam spletnih strani, ki jih brskalnik ciklično prikazuje v času nedejavnosti E ↑bŕskati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
brucelóza -e ž (ọ̑) med., vet. kužna bolezen goveda, drobnice in prašičev, ki se prenaša tudi na človeka: govedo je okuženo z brucelozo;
prašičja bruceloza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bruhálnik -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) geogr. kraški izvir, ki ob visoki podzemni vodi bruha: bruhalniki in požiralniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bŕvica in bŕvca tudi brvíca -e ž (r̄; ȓ; í) manjšalnica od brv: brvica drži čez potok;
iti čez brvico / čoln butne ob pristajalno brvico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
BSE -- in -ja [bẹesé -êja in bəsəé -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. nevarna bolezen zlasti goveda, ki prizadene možgane in se prenaša tudi na človeka; bolezen norih krav, bovina spongiformna encefalopatija, goveja spongiformna encefalopatija, nore krave: imeti BSE; izbruh BSE; pojav BSE; Država je že sprejela ukrepe na področju diagnosticiranja BSE (bolezni norih krav) E ← agl. BSE, kratica za b(ovíne) s(pongiform) e(ncephalopathy) 'bovina spongiformna encefalopatija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bugivugi tudi boogie-woogie -ja [búgivúgi] m (ȗ-ȗ) hiter ples s trdim ritmom, po izvoru iz Severne Amerike: plesati bugivugi // skladba za ta ples
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
búhtelj -na tudi -tlja [təl] m (ú) pecivo iz kvašenega testa z marmeladnim nadevom: speči buhteljne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bukét -a tudi buké -ja m (ẹ̑) - 1. zastar. šopek: buket rdečih kamelij
- 2. agr. vonj vina; cvetica: muškatov buket; buket starega vina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
búkev -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev;
počivati pod bukvijo;
debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd // pog. toporišče iz bukve bukovega lesa
♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
búkselj -na tudi -slja [səl] m (ú) ekspr. neumen, omejen človek: kakšen bukselj je ta človek / kot psovka tega bukseljna pa tudi ni od nikoder!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
buldožêr tudi buldózer -ja m (ȇ; ọ̑) teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo;
buldožer rije po zemlji;
izkopati z buldožerjem;
buldožer za rigolanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bulímični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z bulimijo: bulimična dekleta; bulimična oseba; In vendar je znana tudi povezanost med spolno zlorabo v otroštvu in kasnejšim razvojem bulimičnega obnašanja E ↑bulimíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
búliti -im nedov., tudi bulíla (ú) nar. mukati: živina buli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
búljiti -im nedov., tudi buljíla (ú ȗ) nepremično gledati: buljiti predse;
buljiti v tla;
buljiti s pijanimi očmi;
topo buljiti / ekspr. kaj buljiš vame / preh. buljiti oči
● ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študirabuljèč -éča -e: bulječe oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bungee jumping -- -a cit. [bándži džámping-] in bándži džámping -- -a m (ȃ, ȃ) skakanje v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skakanje z elastiko: V soju luči so vso noč z žerjava, postavljenega na mostu, izvajali tudi bungee jumping E ← agl. bungee jumping iz bungee 'elastična vrv' in jumping 'skakanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
buržoá -ja [tudi -žua] m (ȃ) knjiž., redko buržuj: proletarec in buržoa ne moreta živeti v slogi / malenkostni buržoa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
buržoázen -zna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoazni razred;
buržoazna država;
buržoazna revolucija;
buržoazne stranke / buržoazni nacionalizem; buržoazna ideologija / buržoazna miselnost
♦ polit. buržoazna demokracija politična ureditev z več strankami in parlamentu odgovorno vladoburžoázno prisl.: buržoazno orientiran intelektualec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
buržoazíja -e [tudi -žua-] ž (ȋ) v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred, meščanstvo: buržoazija se je krepila;
mednarodna buržoazija;
predstavnik buržoazije;
ideologija buržoazije;
spopad med buržoazijo in proletariatom
♦ soc. drobna buržoazija lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela // slabš., redko meščanstvo sploh: na vasi išči poštenjaka, ne pa med našo buržoazijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
buržoazíjski -a -o [tudi -žua-] prid. (ȋ) redko buržoazen: buržoazijska stranka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
buržoázno... [tudi -žua-] prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na buržoazijo: buržoaznodemokratičen, buržoaznonacionalističen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
buržoáznodemokrátičen -čna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ-á) nanašajoč se na buržoazno demokracijo: buržoaznodemokratični sistem;
buržoaznodemokratična revolucija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
buržoáznonacionalístičen -čna -o [tudi -žua-] prid. (ȃ-í) nanašajoč se na buržoazni nacionalizem: buržoaznonacionalistična trenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
búsola tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo
♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
búsolen tudi busólen -lna -o (ȗ; ọ̑) pridevnik od busola: busolna igla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
bútelj -na tudi -tlja [təl] m (ú) slabš. omejen, neumen človek: z njim se ni mogoče pogovarjati, ker je butelj / kot psovka prekleti buteljni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
c [cé in cə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ə̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
♦ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavic neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek
♦ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
call girl [kôl gêrl] ž neskl., mn. tudi call girls (ȏ-é) zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv, dekle na poziv: bila je call girl velikih industrialcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cámar -ja m (ā) nar. ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: Karničniki so pripravljali velikansko svatbo .. camar je navabil skoraj sto parov svatov (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
camping in kámping -a [prva oblika kêm- tudi kám-] m (ȇ; ȃ) urejen in opremljen prostor za športno taborjenje: urediti camping // bivanje, taborjenje na takem prostoru: iti na camping; oprema za camping; neskl. pril.: camping prostor; camping oprema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cándrati se -am se tudi candráti se -ám se nedov. (ȃ; á ȃ) slabš. vlačugati se, vlačiti se: kaj vem, kje se candra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cánkar -ja m, živ. (á) pog., v letih od 1991 do 2007 bankovec za deset tisoč slovenskih tolarjev: ponarejeni cankarji; Med kupci je bilo tudi znatno število takih, ki so s cankarjem poskušali kupiti škatlico cigaret, nazaj pa so dobili kar lep kupček evrov E po pisatelju Ivanu Cankarju (1876–1918), upodobljenem na bankovcu
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cárica tudi caríca -e ž (ȃ; í) - 1. v nekaterih slovanskih državah, nekdaj vladarica: carica Katarina
- 2. carjeva žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
casting -a cit. [kásting-] in kásting -a m (ȃ) 1. izbira igralcev, udeležencev in nastopajočih, zlasti v športu, gledališču in manekenstvu, in razdeljevanje vlog: Napisala sem scenarij, napravila casting in film posnela s študenti igre | Kadar delam, sicer vem, da imam snemanje recimo dva dni, da začnem ob devetih, končam ob šestih ali pa tudi ob devetih, pri kastingih pa nikoli ne veš 2. športni ribolov, pri katerem se z obale, brega meče ribiška vrvica v vodo; ribolov z obale: Najprej je treba povedati, da je casting tekmovalna panoga, ki izhaja iz ribolova, tekmovalne discipline pa potekajo na suhem in ne v vodi | Slovensko zastopstvo v kastingu se je z nedavnega svetovnega prvenstva v Švici domov vrnilo z zlato in srebrno kolajno E ← agl. casting iz cast 'metati, snuti, zamišljati si'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
catering -a cit. [kêtering-] in kêtering -a m (ȇ) gostinska dejavnost, ki se ukvarja s pripravo in postrežbo jedi, pijače po naročilu na različnih prireditvah, ob različnih priložnostih: Gostom je na voljo bar, ob prireditvah pa nudijo tudi kulinarične pogostitve v sodelovanju z zunanjo družbo za catering | Podjetje je razširilo svojo dejavnost še na področje gostinstva (slaščičarstvo, ketering) in izobraževanje krupjejev E ← agl. catering iz cater 'dobaviti, priskrbeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cedé -êja m (ẹ̑ ȇ) 1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cedejka (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Zaradi razširjenosti formata mp3 in piratskih cedejev se je znižala komercialna vrednost glasbe 2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cedejka (2), zgoščenka (2): Novi cede bo izšel tudi v hrvaškem in angleškem jeziku E ↑CD
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cedílček -čka [tudi u̯č] m (ȋ) cedilce
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cedílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) redko cedilo: s cedilko precediti mleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cedílnik -a [tudi u̯n] m (ȋ) redko cedilo: mošt teče iz soda skozi cedilnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cefalopód tudi kefalopód -a m (ọ̑) nav. mn., zool. najvišje razviti mehkužec z lovkami okoli ust; glavonožec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cefír tudi zefír -ja m (ī) tekst. gosta, progasto tkana bombažna tkanina: pisan cefir za obleke;
srajca iz cefirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
céhmošter tudi céhmešter -tra m (ẹ́) star. cerkveni ključar: njegov oče je bil cehmošter;
izvolili so novega cehmoštra // nekdaj starešina ceha: cehmošter čevljarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cél -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) - 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric
// ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele
// ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana
// stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb - 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani - 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera
// poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti
● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek
céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu
♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
célec -lca [tudi u̯c] m (ẹ̑) nepregažen sneg: celec dobro drži;
zagaziti v celec;
hoditi po celcu;
sneg celec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
celésta tudi čelésta -e [če-] ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cemprín -a m (ȋ) bot. visokogorski bor, pogosten tudi v parkih, Pinus cembra: zasaditi cemprine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
céna -e ž (ẹ́) - 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno
♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike - 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena
● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cenóven tudi cénoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) nanašajoč se na ceno: cenovna politika;
cenovna struktura trga / cenovni testi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cénterSSKJ -tra in cênterSSKJ -tra m (ẹ̄; ē) cénter dôbrega počútja -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ó, ȗ; ē)
center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes1 (2): graditi sodobni center dobrega počutja; obisk centra dobrega počutja; ponudba centra dobrega počutja; V termah so obnovili zdraviliške kadi, ki jim pravijo kopeli vodnih nimf in bodo vključene v center dobrega počutja kot sprostitvena ponudba
cénter odlíčnosti -tra -- in cênter -tra m (ẹ̄, í; ē)
središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo: ustanoviti center odličnosti; raziskovalni centri odličnosti; razpisi centra odličnosti; Znotraj globalne strukture je njihov center odličnosti strateško usmerjen v posebne tehnologije, ki bodo tudi v prihodnje glavno delovno področje tako v razvoju kot tudi proizvodnji
cénter za tújce -tra -- -- in cênter -tra m (ẹ̄, ú; ē)
ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje; CT2 nastaniti koga v center za tujce; S sošolkami so hodile v center za tujce, kjer so se z njihovimi otroki pogovarjale, risale, se igrale družabne igre, plesale in jih spodbujale
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
céntiméter -tra m (ẹ̑-ẹ̄) - 1. dolžinska mera, stotina metra: nekaj centimetrov oddaljen; pet centimetrov [5 cm] dolga rana / kubični, kvadratni centimeter / ekspr. tudi za centimeter se ni premaknil prav nič
- 2. trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m: šivilja si je obesila centimeter okrog vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
céntričen tudi cêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) teh. ki poteka, je usmerjen skozi središče, središčen: centrična obremenitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cép -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) - 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec
- 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov
// cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih - 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi
- 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep
● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cépanje tudi cêpanje -a s (ẹ́; é) glagolnik od cepati, padati: slišim cepanje padajočih kapelj / to je bilo cepanja na ledu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cépati -am tudi cêpati -am nedov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) - 1. v presledkih slišno, plosko padati: kaplje cepajo od vej; kepe snega cepajo z dreves; sadje cepa na tla
// ekspr. večkrat zgruditi se, padati: borci so od utrujenosti cepali v sneg - 2. ekspr. trumoma umirati, poginjati: prebivalstvo je cepalo od lakote; živina mu cepa; ljudje so cepali kakor muhe
- 3. pog. v presledkih drug za drugim prihajati: ljudje so polagoma začeli cepati v dvorano
● žarg., šol. študentje kar po vrsti cepajo pri izpitih jih ne opravijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cepelín tudi zéppelin [cep-] m (ȋ; ẹ̑) s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet: nad mesto je priletel cepelin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cepílec -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor cepi: norma za cepilce v kamnolomu / cepilci trt / cepilec mu je vbrizgal serum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cepílnica -e [tudi u̯n] ž (ȋ) - 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita
- 2. orodje, s katerim se cepi, kolje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cêrber -a tudi -ja tudi cêrberus -a m (ȇ) slabš. nevljuden, strog vratar: neprijazni cerber mi je hotel preprečiti vstop // strog paznik, čuvaj: jetniški cerberi; mati je pazila nanjo kot cerber
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cês -a m, tudi neskl. (ȇ) muz. za polton znižani ton c: zaigrati ces;
neskl. pril.: Ces-dur durov tonovski način s sedmimi nižaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cestníniti -im nedov. (ī ȋ) pobirati pristojbino za uporabo cest: cestniniti tovornjake; satelitsko cestniniti; Zakon naj bi med drugim odgovoril na vprašanje, ali bi bilo treba cestniniti tudi državne ceste E (↑)cestnína
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cezarízem -zma m (ī) polit. vladavina z neomejeno oblastjo vladarja, a tudi z nekaterimi demokratičnimi elementi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cézaropapízem -zma m (ẹ̑-ī) zgod. vladavina, v kateri ima vladar tudi oblast cerkvenega poglavarja: bizantinski cezaropapizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cezéti -ím [tudi cəz] nedov., cêzi tudi cezì (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah teči: voda ne cezi več;
brezoseb. iz rane je spet pričelo cezeti;
pren. dnevi cezijo počasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cha-cha-chá tudi čačačá tudi cha-chá [čača(ča)] m neskl. (ȃ) ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Južne Amerike: nauči me cha-cha-cha // skladba za ta ples: jazz je zaigral cha-cha-cha; petnajst minut za ljubitelje cha-cha-cha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
chartíst tudi čartíst -a [čar-] m (ȋ) zgod. pristaš chartizma: angleški chartisti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
chartístičen tudi čartístičen -čna -o [čar-] prid. (í) nanašajoč se na chartiste ali chartizem: chartistične tendence;
chartistično gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
chartízem tudi čartízem -zma [čar-] m (ī) zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
chêrry -ja [šeri tudi čeri] m (ȇ) - 1. desertno češnjevo vino: naročil si je kozarec cherryja
- 2. pog. cherry brandy: rad pije cherry; neskl. pril.: cherry vino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cherry brandy cherry brandyja [šêribrêndi in šêribréndi tudi čêribrêndi tudi čêribréndi] m (ȇ-ȇ; ȇ-ẹ̑) žganje ali liker iz češenj ali višenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
chiánti tudi kjánti -ja [kja-] m (ȃ) trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ciánov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cian: cianova kislina;
cianov vodik cianovodik // na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cíf -a m (ȋ) zastar. ficek, božjak: Kratkorepnik ni imel nobenega cifa svojega, jaz pa tudi nobene dote (R. Murnik)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cigárovec -vca m (ȃ) vrtn. okrasno drevo z velikimi srčastimi listi in tankimi, cigaram podobnimi plodovi, Catalpa bignonioides: v parku rastejo tudi cigarovci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cigumígu m neskl., tudi cigumígu -ja (ȋ) slabš. igranje na godalo: ne morem poslušati njihovega cigumigu;
goslačev cigumigu // godalo: spravite že tisti cigumigu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cíljniSSKJ -a -o prid. (ȋ) 1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, tarčni (1): ciljni raziskovalni program; ciljne raziskave; temeljna ciljna izhodišča; Nenavadna je bila tudi lanskoletna ponovitev ciljnega razpisa za izbor predstavnika na Beneškem bienalu 2. na katerega je usmerjeno določeno delovanje: ciljna oseba; ciljna skupina; Po odpravljenem izpadu izvornega strežnika izvedemo obnavljanje datotek v izvornem strežniku iz ciljnega strežnika 3. ki je postavljen, določen kot cilj kakega prizadevanja: ciljni kraj potovanja; ciljna cena za mleko; ciljna vrednost stroškov; Smo zgolj tranzitna ali tudi ciljna država? To vprašanje se vsiljuje ob vse večjem pritisku prebežnikov na naše meje E (↑)cíljcíljno prisl. (ȋ)
ciljno naravnani ukrepi; ciljno usmerjene raziskave; Tudi v sprejetih sklepih sta bila poudarjena strateško razmišljanje in ciljno vodena univerza, še posebno njena vloga v vseživljenjskem učenju, kar sicer tudi izhaja iz bolonjske deklaracije
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cíncavost tudi cincávost -i ž (ī; á) pog. omahljivost, neodločnost: njihova cincavost ga jezi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cinemaskop tudi cinemascope -a [cinemaskóp tudi cinemaskòp -ópa in sinemaskóp tudi sinemaskòp -ópa] m (ọ̑; ȍ ọ́) snemanje filma z eno kamero in dodatnim objektivom ter ustrezno projiciranje na široko platno: cinemaskop je pridobitev za filmsko tehniko / žarg. posneti film v cinemaskopu cinemaskopski tehniki // tako posnet film: ameriški cinemaskop Mladi levi; neskl. pril.: barvni cinemaskop film; cinemaskop aparatura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cinemaskópski tudi cinemascópski -a -o [cinemask- in sinemask-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na cinemaskop: cinemaskopski [CS] film / cinemaskopska tehnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cinzáno tudi čincáno -a [prva oblika cinca- in činca-] m (ȃ) gost. vermut, ki ga proizvaja italijansko podjetje Cinzano: reklamni napisi za cinzano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cirkón tudi zirkón -a m (ọ̑) poldrag kamen modro zelene barve: prstan s cirkonom
♦ min. rudnina cirkonijev silikat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cirkumfléks tudi církumfleks -a m (ẹ̑; ȋ) lingv. grafično znamenje za padajočo intonacijo: napiši cirkumfleks // padajoča intonacija: izgovoriti s cirkumfleksom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cirokúmulus -a m, mn. cirokúmuli tudi cirokúmulusi (ȗ) meteor. oblak v obliki majhnih belkastih kopic v velikih višinah, ovčice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cirostrátus -a m, mn. cirostráti tudi cirostrátusi (ȃ) meteor. prozoren slojast oblak v velikih višinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
círus -a m, mn. círi tudi círusi (ȋ) meteor. posamičen prozoren oblak v velikih višinah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cís -a m, tudi neskl. (ȋ) muz. za polton zvišani ton c: začni s cisom;
neskl. pril.: Cis-dur durov tonovski način s sedmimi višaji;
skladba v cis-molu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cistoskóp tudi cistoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za pregledovanje sečnega mehurja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
citoplázma -e ž (ȃ) biol. zdrizasti živi del celice, ki obdaja jedro: pri razmnoževanju z delitvijo se deli tudi citoplazma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
citostátik tudi citostátikum -a m (á) farm. snov, ki zavira rast celic v organizmu: tumorje zdravijo z obsevanjem in citostatiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
civílen -lna -o prid. (ȋ) - 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko
- 2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
- 3. jur. nanašajoč se na osebnopravne ali premoženjskopravne odnose: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
♦ jur. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno
civílno prisl.: poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
ck tudi cek [cə̀k] medm. (ə̏) posnema odsekani glas pri pretrgu, udarcu, trku: škarje so, ck, prerezale žico;
naredilo je ck in žarnica je pregorela;
pritisnil je na petelina pri puški: ck / ck, tleskne z jezikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cmeràv -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok;
cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijaznecmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cmíhati se -am se tudi cmíhati -am nedov. (ī) pridušeno, sunkovito jokati: otrok se že dolgo cmiha v zibki;
govoril je tako pretresljivo, da so se ženske cmihale // ekspr. jokati: kaj bi se cmihal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cócktail párty [koktajl parti in koktejl parti] m neskl., tudi ž neskl. (ọ̑-ȃ) zlasti v zahodnih deželah poznopopoldanska družabna prireditev, na kateri se streže stoječim gostom s pijačo in prigrizkom: prirediti cocktail party;
dolgočasen cocktail party
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
córpus delícti córpusa delícti tudi kórpus delíkti kórpusa delíkti [korpus delikti] m (ọ̑-ȋ) jur. predmet, ki izpričuje storitev kaznivega dejanja: policija je imela v rokah otipljiv corpus delicti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
country1 -ja cit. [kántri] in kántri -ja m (ȃ) zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country glasba: poslušati country; Melodije se približajo ameriškemu jugu: countryju, gospelu in bluesu E ← agl. country (music) 'podeželska glasba' iz country 'dežela' (in (↑)múzika)country2 -- v prid. rabi
country pevec; country stil; country glasba; Njen album je najbolje prodajani country album vseh časov v ZDA
country glásba -- -e in kántri glásba -- -e ž (ȃ, ȃ)
zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country1 ameriška country glasba; pevec country glasbe; Začela je pisati pesmi, ki bi se lahko znašle tudi na albumu popularne ali celo country glasbe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
crédo tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) - 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo
● prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno - 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cŕka -e ž (r̄) pog. - 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko?
// onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka - 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot psovka molči, ti crka stara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
CT1 -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: Pri CT glave prikažejo del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces 2. naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; Zdajšnji CT ni samo tehnološko zastarel, zaradi pogostih okvar je tudi nezanesljiv 3. rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: Poleg običajne slike skeleta bi si želeli še CT E ← agl. CT, kratica za c(omputer) t(ommography) 'računalniška tomografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cúker -kra m (ú) ed., pog. sladkor: s cukrom potresena potica;
te hruške so sladke kakor cuker;
taka je kakor iz cukra nežne, bele kože
● ekspr. sam med in cuker ga je je pretirano vljuden, ljubezniv; ekspr. kaj bo ta dež, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkužen // tudi mn. bonbon: punčka, hočeš cukra? dal mu je pest cukrov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
curaçao -ja [kirasó] m (ọ̑) liker iz lupin posebne vrste nezrelih pomaranč: pili so tudi curaçao
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
currículum vitae currículuma vítae [kurikulum vite] m (ȋ-ȋ) knjiž. popis lastnega življenja, navadno v uradne namene, življenjepis: prošnji je priložil tudi izčrpen curriculum vitae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvenketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji // povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvə- in cve-] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas - 1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
- 2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
- 3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča - 4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● redko nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
cvetóč -a -e: rože, cvetoče na oknu; ženska cvetočega obraza; cvetoč travnik; cvetoča obrt; cvetoča mesta; vrnil se je cvetoč od zdravja; prim. cveteti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvetênje -a [tudi vət] s (é) glagolnik od cvesti ali cveteti: škropiti drevje pred cvetenjem;
cvetenje rastlin;
čas cvetenja / uživati cvetenje pomladi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvetličár tudi cvetlíčar -ja m (á; ȋ) kdor poklicno goji cvetlice ali jih prodaja: naročiti venec pri cvetličarju;
na razstavi sodeluje veliko število cvetličarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvetnonedéljski -a -o [tudi vət] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na cvetno nedeljo: cvetnonedeljske butare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvíker tudi cvíkar -ja m (í) nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik: natakniti si, nositi cvikerje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvílh tudi cvílih -a m (ī) nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina: cvilh za blazine;
obleka iz cvilha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvílhast tudi cvílihast -a -o prid. (ī) ki je iz cvilha: cvilhasta blazina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) - 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile
// dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo - 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti!
● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali
cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvíljenje tudi cviljênje -a s (í; é) glagolnik od cviliti: cviljenje miši / slišalo se je cviljenje tramvaja; cviljenje zavor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
cvŕtje -a tudi cvrtjè -à s (ŕ; ȅ ȁ) jed, zlasti iz stepenih jajc, ocvrta na maščobi: napravim ti cvrtja / bezgovo cvrtje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
č [čé in čə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, č čéja tudi č-ja (ẹ̄; ə̏) četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č
♦ lingv. deležnik na -čč neskl. pril. četrti po vrsti: odločba pod točko č
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čadíti se -ím se in čáditi se -im se tudi čadíti -ím tudi čáditi -im nedov. (ī í; ā ȃ) knjiž. kaditi se: oljna leščerba se čadi;
zubelj ni migotal in se ni čadil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čákaj -te medm. (ā) - 1. izraža zahtevo po premisleku, pojasnitvi: čakaj, kaj sem že hotel reči? čakaj, ne bo tako, kakor praviš; čakajte, povejte vse, kar veste o tem
- 2. izraža grožnjo: le čakaj, bova že poračunala; no, čakaj, mrcina; vam že pridem do konca, le čakajte; čakaj, čakaj, tudi tebe bo izučilo; prim. čakati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čákati -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ) - 1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice
♦ lov. šel je čakat lisico
// živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev
// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja - 2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela
- 3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen
// biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod - 4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka
čakáje: sedeli so po klopeh, čakaje, da pridejo na vrsto
čakajóč -a -e: ustavil se je, čakajoč na signal; čakajoči potniki; sam.: tudi jaz sem bil med čakajočimi; prim. čakaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čámpelj -plja tudi -na [pəl] m (á) - 1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom: rdeč čampelj
- 2. nar. zahodno, slabš. smrkelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čaróvnik -a m (ọ̑) - 1. po ljudskem verovanju kdor čara: čarovnik iz devete dežele; pren. v šahu je pravi čarovnik
- 2. kdor z rokohitrsko spretnostjo in nenavadnimi dejanji zabava gledalce: v cirkusu nastopa tudi čarovnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čarôvnikSSKJ -a m, živ. (ȏ) rač. del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zapleteno opravilo: Za prvo namestitev naprave lahko uporabimo tudi čarovnika, ki nas v osmih korakih pripelje do funkcionalne namestitve sistema E (↑)čár
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čárterski tudi chárterski -a -o [čar-] prid. (á) nanašajoč se na čarter: čarterski polet, prevoz / letalsko čartersko podjetječártersko tudi chártersko prisl.: podjetje posluje tudi čartersko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čàs čása m (ȁ á) - 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom
- 2. navadno s prilastkom omejeno trajanje kot del neomejenega trajanja: zdaj ni časa za take stvari; za kratek čas je skočil k sosedu; gradnja je odložena za nedoločen čas; ves čas je stal; že dalj, dolgo časa ni bilo dežja; že nekaj časa ga čakam; čez nekaj, nekoliko časa sem ga zopet srečal; pog. vsake toliko časa je treba stroj očistiti od časa do časa; imeli smo toliko časa, da smo si ogledali najnujnejše; narediti kaj v doglednem, rekordnem času; delo je opravil v istem času kot drugi; veliko časa je porabil za učenje; med tem časom, ko ga ni bilo doma, se je marsikaj spremenilo / star. ta čas tajnik zdaj, sedaj
// čez čas je spet spregovoril čez nekaj časa; določen čas ga ne bo nekaj časa; pog.: en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas se je spet oglasil čez nekaj časa
// pred časom so bili še vsi njegovega mnenja do nedavnega, ni dolgo od tega
// od časa do časa je drget prešinil zemljo v manjših časovnih presledkih; ves čas, odkar je prišla, samo klepeta kar naprej, neprestano
// za čas nam je izginil izpred oči za kratek čas, za trenutek; umakniti se za časa začasa
// točka v neomejenem trajanju: objavili so datum, čas in kraj prireditve, odhoda / napovedovalec v radiu je povedal točen čas koliko je ura
// od tistega časa ni več govoril - 3. omejeno trajanje
- a) s katerim človek razpolaga: pridem, če bo čas; nima časa za razvedrilo; s pridom izrablja svoj čas; nočem vam krasti dragocenega časa; ekspr. po gostilnah trati, ubija, zapravlja čas; zmeraj najde čas za branje; pog. utrgala, vzela si je čas za vzgojo otrok; takrat ni bilo časa za pogajanje dovolj časa
// ker ni v službi, ima dosti časa prostega časa; izgubljen, zapravljen čas nekoristno porabljen
// prosti čas s katerim človek po opravljenem poklicnem delu lahko sam razpolaga - b) s prilastkom ki je dogovorjeno ali določeno za kaj: čas za povračilo dolga je pretekel; opravil je vse v prej določenem času; za prijavo je že skrajni čas; zadnji čas je, da to storiš; dali so mu čas za premislek; ni še čas za kosilo / obratovalni čas / vrnil se je o pravem času, ob času pravočasno
// trgali so pred časom, zato je grozdje kislo predčasno; zaradi nezadostne hrane umre dosti ljudi pred časom prekmalu, prezgodaj
// delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; deljen, izmeničen delovni čas; osemurni delovni čas - c) s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj: bo že prišel čas, ko bova obračunala; spregovoril je ob nepravem času, v ugodnem času; do koče smo prišli ravno pravi čas, potem se je ulila ploha; to ni primeren čas za obiske, učenje; takrat ni bil čas za pogajanje pravi čas
// naš čas še ni prišel; njegov čas je minil / ekspr. čas je že, da poveste svoje pripombe potrebno, nujno je; čas je pozabiti stare razprtije - č) s prilastkom v teku dneva, leta: vsak dan odhaja ob istem času; čas košnje, čas največjega dela; v času glavne sezone; v času od zgodnje jeseni do začetka zime; poletni, zimski čas; predpustni čas; zdravnik mora k bolniku ob vsakem času kadarkoli
// vsak čas se lahko vrne kmalu, vsak hip
// pomlad je najlepši letni čas / z oslabljenim pomenom: v večernem času se je zrak prijetno ohladil zvečer; v času počitnic med počitnicami, o počitnicah - d) s prilastkom v življenju, bivanju: čas mladosti, staranja; v času zorenja
- 4. tudi mn., navadno s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: ta čas mi bo ostal za vedno v spominu; to je bil za narod usoden, odločilen čas; poznata se iz partizanskih časov; razvoj gospodarstva v povojnem času; v prejšnjih, davnih, starih časih; bil je eden največjih umetnikov vseh časov; v času okupacije, turških vpadov / to je nenavadno za naš čas sedanjost; tu je vse tako kot prejšnje čase nekdaj, v preteklosti
// za časa Rimljanov / v zadnjem času, zadnje čase si se zelo spremenil; prve čase je imela še nekaj upanja sprva; svoj čas svojčas, svoje čase je bil velik gospod nekoč, prej
// razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju: danes niso časi za tako brezskrbno življenje; ni se mogel prilagoditi novemu času; za tiste čase so bile njegove ideje napredne; v teh časih tak človek ne more najti razumevanja; današnji, dobri, stari časi; težki, žalostni časi; pesn. grenki časi; ekspr. obetajo se mu zlati časi / gledališče je ogledalo časa; delo je napisano v duhu časa; odnesel ga je tok časa / ekspr. to so bili časi! dobri, imenitni
● odločite se, še je čas ni še prepozno; prišel bom, če mi bo čas dopuščal če bom imel čas; ker so dela prepozno začeli, jih bo lovil čas bodo morali hiteti; stavbo je že načel čas, ekspr. zob časa zaradi starosti začenja razpadati; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; ekspr. s tem ne bom izgubljal časa se ne bom ukvarjal; s petjem si krajša čas se zabava, odganja občutek praznote; ekspr. bogu čas krasti lenariti; s klepetanjem si preganja čas se kratkočasi, se zabava; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; vidita se na redke, ekspr. svete čase malokdaj, poredkoma; ekspr. na, za (vse) večne čase se mu je zameril za zmeraj; publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; iti, hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. že lep čas nismo videli dobrega filma precej dolgo; dolg čas dolg čas mu je dolgčas; ekspr. dolg čas prodajati dolgočasiti se; iz dolgega časa si žvižga iz dolgočasja; od dolgega časa je ves bolan od dolgočasja; kratek čas delati komu kratek čas kratkočasiti, zabavati ga; slikanje mu je le za kratek čas za razvedrilo, v zabavo; ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; star. bliža se ji njen čas porod; redko svoj čas je preživel mirno svoje življenje; star. bolnik ima svoje čase obdobja, ko ga bolezen napade; vsako delo potrebuje svoj čas se ne da opraviti v prekratkem roku; njegovo delo v svojem času ni našlo razumevanja ob nastanku; bilo je ob tistem času, ko se mu je rodil otrok tedaj; toliko časa je delal, pa nima svojega kotička dolgo, daljši čas; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; kolo časa se ne more obrniti nazaj preteklost se ne vrne; knjiž., ekspr. bil je pravi otrok svojega časa človek s tipičnimi značilnostmi časa, razmer, v katerih je živel, ustvarjal; ekspr. je na tesnem s časom ima zelo malo časa (za kaj); ekspr. za božji čas! izraža nejevoljo, nestrpnost; čas celi rane; čas prinese svoje po daljšem trajanju se stvari omilijo; pustimo času čas pustimo, da se stvari normalno razvijajo; vse ob svojem času; vsaka reč le nekaj časa traja vse se spremeni, nič ni večno; njegov odstop je samo še vprašanje časa moral bo odstopiti, samo ne ve se še, kdaj; preg. čas je zlato
♦ astr. sončni čas po Soncu merjeno trajanje; krajevni ali lokalni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; fiz. nihajni čas čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; fot. čas osvetlitve trajanje osvetlitve filma pri fotografiranju; aparat z več časi z napravami za uravnavanje trajanja osvetlitve; geogr. greenwiški čas; jur. čakalni čas; čas zastaranja; kem. razpolovni čas čas, v katerem razpade polovica atomov radioaktivne snovi; lingv. čas gramatična kategorija za izražanje sedanjosti, preteklosti in prihodnosti glagolskega dejanja; sedanji, pretekli, prihodnji čas; prislovno določilo časa; tvorba časov; šol. učni čas trajanje pouka; šport. dosegel je dober, rekorden čas rezultat pri hitrostnem športu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čásih prisl. (ȃ) star. včasih: časih sva se srečala z očmi / časih je bil dobre volje, časih pa tudi siten / poiskal je gostilno, kjer je že časih prenočeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
časomér -a m (ẹ̑) priprava za merjenje časa, ki kaže tudi dele sekund; kronometer: gledati na časomer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
časôvnica -e ž (ȏ) 1. grafični prikaz vnaprej časovno opredeljenega, določenega poteka česa: pregledna časovnica; časovnica za izvedbo reform; Marsikdo bi si želel kakšno informacijo o nastopajočih, ne nazadnje se to spodobi že zaradi spoštovanja do glasbenikov, in program s časovnico 2. vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: Če bi se takrat pogovori zavlekli v naslednje leto, bi lahko prišlo do dodatnih zapletov, tako pa je bila časovnica idealna 3. delovno polje v računalniškem programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki; timeline (1): Ko imamo v oknu časovnice zbrane vse videoposnetke, jih je treba razdeliti na posamezne kadre 4. podstran nekaterih spletnih aplikacij, kjer so v časovnem zaporedju prikazana obvestila, na katera je uporabnik naročen; timeline (2): Uporabnikom, ki se nam zdijo zanimivi, sledimo, to pa pomeni, da se na naši domači časovnici poleg lastnih pojavljajo tudi objave teh uporabnikov E (↑)časóven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
častítljiv tudi častitljív -a -o prid., častítljivejši tudi častitljívejši (ȋ; ī í) - 1. ki vzbuja spoštovanje zaradi starosti: star, častitljiv mož / starček s častitljivim obrazom; ima častitljivo sivo brado; dosegel je častitljivo starost; staro, častitljivo drevo
- 2. zastar. spoštovan, cenjen: to je častitljiv poklic / v vljudnostnem nagovoru častitljivi gospod!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
častítljivost tudi častitljívost -i ž (ȋ; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
če vez. - 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka
- a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati
- b) s pogojnim naklonom: če bi to korenino presekali, bi se drevo posušilo; če bi globoko kopali, bi prišli do vode / če bi ne imela gub, bi bila videti mlada; nikoli se ne bi bila omožila, če bi ji bili starši branili
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje - a) skromnega mnenja, vljudnega pridržka: zakaj tako, če smem vprašati; zmotil sem se, če naj bom odkrit; plačam, če ni drugače / užaljen je, če se ne motim; če kaj vem, bo kmalu svatba
- b) ugibanja, domneve: le kje je nož? Če ni v kuhinji? lepe jagode, če le niso predrage? / v litru če je bilo četrt vina, več ne; komaj če sta spregovorila deset besed
- c) želje ali omiljenega ukaza: oh, če bi nam že dali mir! oče so rekli, če bi rajši prišli jutri / kaj, če bi malo stopili v hišo
- č) stopnjevanja z dodatno trditvijo: stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; to vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji / elipt.: če kje, pri njem se dobi; kdo, če ne on? čemu mi bodo smučke, če ne, da se bom smučal; prekliči, če ne ... / v vzkliku: če bi vi vedeli! pa če ti rečem, da ga ni doma! če ti nisi prismojen! prav gotovo si
● ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; pog., ekspr. če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež! sploh nisi gospodar
- 2. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: jezna sem, če kdo joka; dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil
- 3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: če se na glavo postaviš, ti ne dam; če je še tako pameten, vsega ne zna; če bi tudi hotel, ne sme; ne grem, pa če me na kolenih prosite / njegove misli, če so še tako dobre, odklanjajo
// navadno z nikalnico za izvzemanje: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; jabolko je vsaj lepo, če že ni okusno - 4. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: moral sem priti, če sem obljubil; kako bi me slišal, če pa dremlješ / ekspr.: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti; pij, če ti rečem!
- 5. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: s tem ga bolj žališ, kot če bi ga udaril; če je bolj jezen, bolj pije; prej če začnemo, prej bo opravljeno
- 6. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna / ekspr. gotovo se vrne, še bog če bo smel
- 7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, če ga poznaš; vseeno mi je, če ostane ali odide; sam.: nehaj že s svojim večnim če!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebèr -brà tudi čèber -bra [čəb] m (ə̏ ȁ; ə̀) večja lesena posoda z dvema ušesoma: čeber vode;
čeber za pranje z odprtino za odtok vode
● ekspr. glavo imam kot čeber čutim pritisk, bolečino v glavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čêbul tudi čebùl -úla [uu̯; nenaglašeno tudi čəb] m (é ú; ȕ ú) nar. čebula: puliti čebul
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúla -e [tudi čəb] ž (ú) - 1. začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli: gojiti čebulo; prepražiti čebulo; čevapčiči s čebulo / zreži nekaj čebul na rezine
♦ bot. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica - 2. pog., ekspr. žepna ura: privlekel je iz žepa srebrno čebulo / šalj. koliko je na čebuli? koliko je ura?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúlar -ja [tudi čəb] m (ȗ) - 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
- 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
♦ bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúlast -a -o [tudi čəb] prid. (ú) po obliki podoben čebuli: velika čebulasta ura;
čebulasta vaza
♦ arhit. čebulasta kupola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúlček -čka [tudi čəb] m (ȗ) - 1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
- 2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúlen -lna -o [tudi čəb] prid. (ȗ) nanašajoč se na čebulo: čebulni listi;
čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva
♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúlica -e [tudi čəb] ž (ú) - 1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij
- 2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka
♦ anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúličast -a -o [tudi čəb] prid. (ú) po obliki podoben čebulici: čebuličasta glavica igle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúlnat -a -o [tudi čəb] prid. (ȗ) po obliki podoben čebuli: čebulnat stolp
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúlnica -e [tudi čəb] ž (ȗ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čebúlov -a -o [tudi čəb] (ú) pridevnik od čebula: čebulova omaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čefúrski -a -o prid. (ú) ekspr. ki se nanaša na čefurje: čefurski roman; čefurski vsakdan; Pojavljajo se tudi resnejši monologi, ki na iskren način spregovorijo o težavnosti čefurske identitete mladostnika E ↑čefúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čeketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čeljustáti -ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj pa čeljustaš! neprenehoma ji je nekaj čvekal in čeljustal // govoriti, pripovedovati: ljudje čeljustajo, da sem jaz kriv; vse mogoče čeljustajo o njem / tudi ti bi se bal, kaj bi čeljustal se hvalil, bahal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čémbalo tudi cémbalo -a [če-] m (ẹ̑) muz. glasbilo, pri katerem ob udarcu na tipko kovinski jeziček brenkne ob struno: igrati čembalo;
koncert za čembalo in godala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čeméren tudi čméren -rna -o [prva oblika čəm in čem] prid., čemérnejši tudi čmérnejši (ẹ́ ẹ̄) ki je (navadno) slabe volje: čemeren človek;
fant je čemeren in zadirčen;
postajal je vedno bolj čemeren;
čemerna starikava ženica / čemeren obraz / čemeren jesenski dan; čemerno vreme neprijetno, pustočemérno tudi čmérno prisl.: gostje so se držali prav čemerno; mož ji je čemerno odgovoril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čemériti se -im se tudi čmériti se -im se [prva oblika čəm in čem] nedov. (ẹ́ ẹ̑) čemerno se držati, biti čemeren: vsi v hiši se čemerijo;
kaj bi se čemerili, raje zapojmo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čemérnost tudi čmérnost -i [prva oblika čəm in čem] ž (ẹ́) lastnost čemernega človeka: težko ga je prenašati zaradi njegove čemernosti / čemernost deževnega dne // čemerno razpoloženje: čemernost se ga loteva; šala je pregnala čemernost čakajočih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čèp čêpa m, mest. ed. tudi čépu (ȅ é) - 1. lesen zamašek, navadno za sode: odbiti sodu čep; zabiti čep v sod; sod pušča pri čepu; pijan ko čep zelo
// luknjo v trupu čolna zapre z lesenim čepom; glinasti čep za livarske peči - 2. teh. valjast ali stožčast predmet za povezovanje, spajanje: vijaki, matice, čepi; čep vtiča
- 3. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno z dvema očesoma: čep na trsu / rezati na čep
♦ les. čep lesen del za sestavljanje, povezovanje lesenih delov; med. čep delček strjene krvi, ki zamaši žilo; gnojni stržen v mandeljnih; čepek; ušesni čep iz ušesnega masla; strojn. čep jeklen valjček, ki gibljivo veže ročice ali drogove; sornik; zool. čep manjša sladkovodna riba z vretenastim trupom in vitkim repom, Aspro zingel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
česálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) zastar. frizerka: okrog nje se je trudilo več česalk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
česáti čéšem nedov., čêši češíte; čêsal (á ẹ́) - 1. urejevati, gladiti z glavnikom: česati lase; mama češe hčerko; česati konju grivo; rahlo, trdo česati; vsako jutro se dolgo češe / ptič se češe s kljunom čisti si perje; česati si brado s prsti; pren. veter češe travo, valove
// (strokovno) urejevati lase: katera frizerka te češe? / česati lase v kito; česati se na prečo, nazaj - 2. z orodjem ali s strojem uravnavati, gladiti: česati predivo, volno; česati slamo
- 3. žarg. sistematično, temeljito pregledovati z vojaštvom: Ofenziva bo v kratkem, če že ne jutri, začela »česati« tudi Suho krajino (R. Polič)
- 4. ekspr. sunkovito trgati v trakove, pramene: jezno česati papir s sten / krogle češejo zrak
česán -a -o: tekst. česana volna tanka dolgovlaknata volna; česano predivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čèš [tudi čəš] prisl. (ȅ; ə̏) za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli- a) rabi se samostojno, za njim lahko stoji vejica: držal se je samozavestno, češ jaz se ne bojim nikogar; iz njegovih besed je zvenela škodoželjnost, češ tebi se tudi tako godi; rekel mi je, naj sedem, češ saj se ti nikamor ne mudi
- b) v zvezi z da: prišla je za njo šele čez kakšne pol ure, češ da je v temi zgrešila pravo pot; zamahne z roko, češ da ni nič; zagrozil mi je, češ (da) naj se pazim
● redko priredila je veselico, kakor češ za otvoritev vrta s pretvezo, da otvarja vrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čéšnjevecSSKJ -vca m (ẹ́) 1. nizki fižol pozne sorte z vijoličastorjavkastimi zrni: saditi češnjevec; fižol češnjevec; češnjevec v solati; Pasulj je mogoče skuhati tudi iz češnjevca, le da barva ni pristna 2. sorta paradižnika z okroglimi manjšimi plodovi: paradižnik češnjevec; V večji skledi zmešamo skupaj hobotnico, vloženo šalotko, češnjevec, olive in na grobo narezano baziliko E (↑)čéšnjev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
četovódja -e tudi -a m (ọ̑) poveljnik čete: četovodja v prvi svetovni vojni / četovodja in načelnik gasilcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čezcéstni -a -o prid. (ẹ̑) ki je postavljen nad cestiščem: čezcestni plakat; čezcestni transparent; Prehitre voznike na varno pot v šolo opozarja tudi pet čezcestnih napisov Šolska pot E iz čez césto
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
činílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) zastar. faktor, činitelj, dejavnik: ljudska kultura je rezultat raznih činilcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čipírati -am dov. in nedov. (ȋ) označiti žival z mikročipom, na katerem je številka, s katero je mogoče najti podatke o lastniku: čipirati pasje mladiče; V ljubljanskem zavetišču ob sterilizaciji in kastraciji mačke po novem tudi čipirajo E ↑číp
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čistílka -e [tudi u̯k] ž (ȋ) ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem; snažilka: sprejmemo vratarja in čistilko;
hotelska čistilka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čitálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) zastar. bralka: knjiga je namenjena odraslim čitalkam / čitalka stare kneginje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
človéčjak tudi človéčjek -a m (ẹ̑) človeški iztrebek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
človéški -a -o prid. (ẹ́) - 1. nanašajoč se na človek 1—2:
- a) človeška kri; zgradba človeškega telesa; človeška narava, zavest / karikature niso imele človeške podobe / zgodovina človeškega rodu; član človeške družbe / v drami je ustvaril vrsto človeških likov; človeških žrtev ni bilo; tragična usoda neznanega človeškega bitja
- b) človeška dobrota, objestnost; upoštevati človeško dostojanstvo / to so pač človeške potrebe
- 2. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: paznik je bil s kaznjenci človeški; človeško ravnanje z živalmi / postal je bolj človeški / zanjo nima človeške besede
// knjiž. ki združuje v sebi vse, kar je pozitivnega v človeku: spoznal si njegovo človeško vrednost; v zaporu sta se razkrivala tovariški duh in človeška vsebina posameznika / presenetila ga je pisateljeva človeška toplina - 3. ki ima za človeka značilne lastnosti: bil je čisto človeški, vsakdanji / če gledamo nanj s človeškimi očmi, mu marsikaj lahko oprostimo
- 4. ekspr. ki ustreza osnovnim zahtevam, potrebam človeka: dobil je čisto človeško sobo; rad bi živel človeško življenje
● ekspr. v ta gozd še ni stopila človeška noga človek, ljudje; preg. motiti se je človeško
♦ zool. človeška ribica repata dvoživka, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa, Proteus anguineus
človéško prisl.: človeško čutiti, ravnati; po človeško govoriti; človeško pomembna vsebina; sam.: tudi v tem nečloveškem življenju se je prebudilo nekaj toplega, človeškega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čmeríka tudi čemeríka -e [druga oblika čəm in čem] ž (í) - 1. ekspr. čemeren človek: ne bodi no taka čmerika! ne maram čmerik / kot nagovor kaj sitnariš, čmerika kisla
- 2. slabš. zelo kislo vino: drži se, kot bi pil samo čmeriko
♦ bot. visoka strupena rastlina vlažnih gorskih travnikov, Veratrum album
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čmeríkast tudi čemeríkast -a -o [druga oblika čəm in čem] prid. (í) ekspr., redko čemeren: čmerikast možak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čmeríkav tudi čemeríkav -a -o [druga oblika čəm in čem] prid. (í) ekspr. čemeren: čmerikav in odljuden človek;
ima čmerikavo ženo / starka s čmerikavim obrazom / že ves dan je čmerikave volje; čmerikavo vreme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čmeríkavec tudi čemeríkavec -vca [druga oblika čəm in čem] m (í) ekspr. čemeren človek: rada ima vesele ljudi, čmerikavcev ne mara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čmeríkavost tudi čemeríkavost -i [druga oblika čəm in čem] ž (í) ekspr. čemernost: na obrazu se mu je brala bolehnost in čmerikavost / polastila se ga je čmerikavost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čôfniti -em in čófniti -em dov., tudi čofníte; tudi čofníla (ó ȏ; ọ́ ọ̑) ekspr. - 1. slišno, plosko pasti: težka kaplja je čofnila na tlak
- 2. pog. pasti sploh: drži se, da ne boš čofnil
// žarg., šol. ne izdelati v šoli, pri izpitu; pasti: ponavlja, lani je čofnil - 3. preh. slišno, plosko udariti z roko: čofnila ga je po licu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čohálnik -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) - 1. redko čohalo: očistiti čohalnik
- 2. agr., lov. drevo, kol, ob katerega se čoha živina ali divjad
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čòp čôpa tudi čópa m (ȍ ó, ọ́) - 1. šop las, dlake, perja: povezati lase v čop; v čope razdeljena dlaka; kokoši s čopi / perjaničast čop na šlemu
- 2. urejen, povezan šop niti za okras; cof: čopi na zavesi; kapa s čopom / konji z belimi čopi na glavah
♦ arhit. (strešni) čop trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi; lov. gamsov čop šop daljše zimske dlake gamsa samca, nošen na klobuku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
črêslar tudi čréslar -ja m (ȇ; ẹ̑) gozd. delavec, ki lupi lubje za čreslo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
črêslast tudi čréslast -a -o prid. (é; ẹ́) - 1. ki vsebuje čreslo: čreslasta voda
- 2. po barvi podoben čreslu: čreslasti lasje
črêslasto tudi čréslasto prisl.: čreslasto rjav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
črêslati -am tudi čréslati -am nedov. (ē ȇ; ẹ̄ ẹ̑) gozd. lupiti lubje za čreslo: čreslati smreko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
čresleníca tudi čreslénica -e ž (í; ẹ̑) usnj. raztopina čreslovine z dodatki, ki se uporablja za strojenje: namakati kože v čreslenici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
črêslo tudi čréslo -a s (é; ẹ́) - 1. posušeno smrekovo ali hrastovo lubje: kupoval je čreslo in hlode; hrastovo, smrekovo čreslo
- 2. usnj. zdrobljeno smrekovo, hrastovo lubje ali želod, ki se uporablja za strojenje: posipati s čreslom; strojen s čreslom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 7284 zadetkov.