a m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c
abranek m, corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah: tudi ena mera 30. zhetertink vẛame, 3.Reg:4
abronek m, F2, pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha: tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
ahker m, F5, menianum, -ni, en ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pergula, en ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿ, ena loupa, ali ahker pred hiſho; protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali ahkerji per hiſhah; ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali ahker
ajd1 m, F2, gentes, Aidje: tudi eniga rodá; gentilis, Aid, Aidjoṡki
ajdjovski prid., gentilitius, -a, -um, Aidjouṡki: tudi kar eni ṡhlahti ſliſhi
ajfrar m, F3, zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain: kadar ṡhenin prevezh lubi navéſto, ali navéſta ṡhenina. Exod:34.v.14; zelotypes, aifrarji; zelotypus, -a, -um, ṡavidliviz, aifrar, nevoſhliu
ajželjc m, F6, caſeale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe grè h'potrebi, aiṡhilz; cloacarius, -rÿ, kateri ſerilnike, ali aiṡhilze treibio; latrina, -ae, laibil, ſecrèt, ṡahod h'potrébi, aiṡhilz; locus secretus, ṡkrivnu meiſtu, aiṡhelz; ruder, vel rudus, tá neſnaga v'aiṡhilzih; tenasmus, -mi, teṡhava tega ſranîa, kader eden ṡabſtoîn na aiṡhelz grè
ak m, F6, conamentum, -ti, enu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali ak; harpagare, s'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti; humatus, -a, -um, s'aki nataknîen, klukaſt; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel
akel m, F4, hama, -ae, ena velika ṡheleṡna kluka, ali akel; harpago, -onis, en akel, ena kluka; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel
alftrati nedov., capistrare, tudi uṡdati, alftrati
andoht ž, F4, ara, en Altár, andoht, poſviteliszhe; devotio, andoht: tudi obluba; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; religiosè, po duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo
apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo
arcat m, F13, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; chirurgia, kunṡht teh padarjou, ali Arzatov; chirurgus, Padar, arzat, likár, kateri rane zeili; cteniatrus, -tri, en arzat ẛa konîe, ali ṡhivino; enchiridion, tudi enu orodje teh Arzatou; medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; medicus, -ci, oṡdravlenyk, arzat; ophthalmicus, -ci, ozhy arzat; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; ſplenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, kater[o] arzati ṡa rane ... veṡhejo; trochiscus, -ci, taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty Arzati ṡa arznio délajo; veterinarius, -rÿ, tudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino; vulnerarius, -rÿ, en arzat, kateri rane, ali ṡhlake zeili
asla ž, urigo, -nis, aſla, ena bolezhina: tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe
avba ž, F9, capillare, auba ẛa laſſe: laſſe narejati; crinalis, et crinale, ena auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi; reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana auba; rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka auba na glavi; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; tiara, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna auba; vittatus, -a, -um, kateri aubo noſſi
b m, F2, elementum, tudi ti puſtobi, a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy, a, b, c
balena ž, F3, leviathan, ena Balena, ta narvekſha morṡka riba; orea, -ae, tudi ena morṡka riba, tem Balenam ſovraṡh; pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena
bana ž, F4, labrum balneatorium, bana ṡa ṡkopanîe; ſolium, -lÿ, tudi ena bana, ali zhebar; sudatorium, -rÿ, paiṡhtiba, ali bana ṡa potenîe perpravlena; vannus, -ni, vejalniza: ena bana
baratati nedov., F10, collybistes, minîavez, kateri s'danarmi baratá, wechsler, Wexler; empturire, rad kupovati, baratati; hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî baratá; lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo baratá; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; linopola, en lanár, kateri s'lanom baratá; lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom baratá; mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi baratá; melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali baratá
barka ž, F59, corbita, -ae, ena barka, ali ladja ludy polna, ladja ẛa teṡhavo; cymba, -ae, ladja, ladjiza, barka; faselus, vel Phaselus, ena velika barka ali ladja vaſhel imenovana; hepteris, -ris, ena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; malus navis, jarbolu v'barki, v ladji; naviculari, v'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati; navigium, -gÿ, ena ſléherna ladja ali barka: tudi voṡhnîa na vodi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, ta viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navis, -vis, ladja, zholn, barka; ratis, -tis, ladja, floṡ, barka; rostrum navis, tá ſhpiza naprei pred barko, ali galeo, klún te ladje; trietes, barke, ladje; velifer, -ra, -rum, ladja, ali barka s'jadrom
baroka ž, galericulum, en klabuzhizh, kapiza: tudi ena baroka s'laſſy
batica ž, F5, clava, ſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán; clavus, zhaul, ẛhibel, zvek, batiza; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutulatus, -a, -um, okrogil kakòr ena batiza; scutum, -ti, tudi ena batiza
bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
biti2 nedov., F21, adverberare, biti, tepſti; aeneator, -oris, en paukar, kateri na kotle bye: tudi trobentar; arteria, ta ẛhyla, katera vſeṡkuṡi bye, ali ſe gible na roki; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati; caedere, ſékati, byti; calcitrosus, kir s'nogami bye, ali berza; circumpavire, okuli ſebe biti, mlatiti, tepſti; cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali vdari; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; depunire, byti, tepſti; incursare aliquem pugnis, et calcibus, nad eniga tezhi s'peſtmi biti, inu s'nogami berzati, ali pehati; lamino, pleh biti; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; organista, -ae, eden, kateri orgle déla, ali na nîe bye; percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali vdari; pulsator chitarae, kateri na Arfe bye; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; tundere, tleizhi, biti, tepſti, tolzhi; verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti; prim. bijen
bližnji prid., F
13,
accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed;
agnata, blishnîa, od ozheta tetta;
agnati, blishnîa ṡhlahta po ozhetu;
cognata, tetta, ſvieſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consangvineus, rodják,
bliṡhnîa ṡhlahta;
consanguinitas, ſvojáſt,
bliṡhnîa ṡhlahta;
genere ſum ei proximus, jeſt ſim nîemu
bliṡhîa ṡhlahta;
Germanus, Nemez: tudi brat, tovaruṡh, ṡhlahta
bliṡhnîa;
propinquus, -a, -um, bliṡhnî;
proximitas, bliṡhnîa ṡhlahta;
sangvine junctus, bliṡhnîa ṡhlahta;
suus haeres, bliṡhnî erbizh, nîegou erbizh;
vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
- bližnjejši , F2, proprior, tá bliṡhniſhi; ſecundarius panis, tá krúh is ṡmeiſe, ta bliṡhniſhi krúh ṡa tem beilim, ſorṡhizhni krúh, ta drúgi krúh
- najbližnjejši F2, citimus, -a, -um, tá narbliṡhnîſhi per naṡ; vicimiſsimus, narbliṡhniſhi ſoſſid
- najbližnji , menix, koṡhiza nar bliṡhnîa moṡhjani
bodeč del., F16, aculeatus, -a, -um, bodèzh, ẛhpizhaſt, s'ẛhelom; anchuſa, -ae, enu bodezhe ẛeliszhe, s'erdezho korenino; carex, caricis, ena dolga bodèzha trava per vodah; coniza, -ae, ſuhi korèn, poſuſhen korèn, bodèzh, ali ternaſti korèn; cynogloſsos, vel cynogloſsa, bodezhi paſji jeṡik, ṡeliṡzhe; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; imperigo, -ginis, liſhai, mlade, hude, bodezhe grinte, ali hraſte; lanaria, -ae, enu neṡnanu bodezhe ṡeliṡzhe, s'katerim ſo volno ſpirali; leucacantha, -ae, ene neṡnane koprive, ali bodèzhe ṡeliṡzhe; punctorius, -a, -um, bodèzh; pungens, bodèzhi; rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu potler rata ternaſtu, inu bodezhe; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡeliṡzhe s'ardezhimi jagodami; scaber, -ra, -rum, oṡter, bodèzh ṡa perjemati; sentus, -a, -um, senticosus, -a, -um, ternou, oſter, bodèzh; smilax aspra, en bodèzhi ſlak ali ternaſt
bodi vez., F19, esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi; evectus, -us, ena voṡhnîa bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe; farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe; immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran; panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh bodi; pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; qualiscunque, kakerſhenkuli bodi; qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi visho; quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe; quantumcunque, kolikar kuli bodi; quocunque, kamer kuli bodi; quoquomodo, kakorkuli bodi; stupa, -ae, predivu, ſi bodi lanenu, ali konopnu; ubicunque, kirkuli bodi; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
bogajoči sam., parentes, ty ſtariſhi: tudi ty bugajozhi, pokorny
boh m, succidia, ſvinṡka ſlanina ſuha: tudi bóh
bojovanje s, F7, certamen, ſhtritanîe, ſhtrit, prepiranîe, boy, boyovanîe; procinctus, -a, -um, dobru perpravlen k'bojovanîu; propugnatio, branenîe: tudi bojovanîe; pugnacitas, bojovanîe; pugnaciter, s'bojovanîam; stratagema, -tis, ena kúnṡht tega bojovanîa, ali voiṡkovanîa; velitatio, s'lahkim oroṡhjem bojovanîe
bojovati se nedov., F10, agonitari, ſe bojovati; batuere, biti, ſe bojovati, ṡkuſhati, prepirati; certare, ſe ſhtritati, vadlati, metati, bojovati, ṡkuſhati, prepirati; conflictare, -ri, ſe fehtati, vſe v'eno maṡ ſe ſhtritati, ſe bojovati, byti; confligere, ſe ſhtritati, s'drugimi byti, bojovati, boi derṡhati; conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi, ſe bojovati; decertare, ſe ſhtritati, ṡkuſhati, boyovati; dimicare, ſe fehtati, ſe biti, ali bojovati; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; velitari, ſe s'enim bojovati, ali fehtati, ſharmizerati
boleti nedov., F16, capite laborare, glava boly; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali boly; crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz boly; diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; dolere, tudi boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati; dolet, boly, ſe ṡgréva; dolet â ſole caput, od ſonza glava boly; hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani boly; lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena boly; neuricus, -a, -um, kateriga glidi bolè, prity, ali potogram ima; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; oedoma, oteklúſt vodena, katera ne boly, pres beteṡha; ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly; vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava boly
bolhin prid., molybdena, -ae, tudi bouhina ṡiel
bolnik m, F5, amuletum, arznia ṡuper ſtrupa, ſe bolnikom na garlu perveṡhe; lasanum, -ni, ene kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; natatoria ſylöe, en Ribnik v'katerim ſo ẛicer tó shivino ſpirali, ali omivali: tudi te bolnike notar ob ſuſebnim zhaſſi ſtavili, do ſo ṡdravi poſtali. Joan:5; valetudinarium, -rÿ, hiſha teh bolnikou, hiſha ṡa bolnike
bosti nedov., F7, caestrum, -tri, enu ſhpizhaſtu ṡheleiṡu ṡa ſlonove koſty booſti; conopaeum, feronk, ali tebih, okuli poſtele, de muhe, inu Comarji ne bodó; fodicare, nabadati, boſti; fuscina, -ae, ene vile s'trémi rogly: tudi oſty ṡa ribe boſti; lancinare, boſti; pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode; pungere, boſti, vboſti
bradavica ž, F10, aerochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; callere: bradovize iméti; callosus, -a, -um, polhen bradavÿz; callus, et callum, bradoviza; erugare, tudi bradovize ṡdreiti; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſim perſtom na nogi; papilla, -ae, bradoviza na ſeṡzi; verruca, -ae, bradoviza; verucosus, -a, -um, polhin bradovyz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bradavica ž, verruca, -ae, bradaviza
branjenje s, F5, impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; praepedimentum, -ti, ṡmota, branenîe, ṡabava, ṡapreshenîe; propugnatio, branenîe: tudi bojovanîe: ṡagovorjanîe; renixus, -us, ṡuparſtanîe, branenîe, vpiranîe; tuitio, -nis, branenîe, ṡaſlanenîe, varovanîe
brati1 nedov., F13, anagnostes, en pob, kateri bere; grammatica, kúnſt ali navuk, dobru brati, piſſati, vun ṡrezhi; lectitare, vſeṡkuṡi brati; legere, brati; magistra, -ae, katera vuzhy brati, piſſati, ſhivati, klekati; praelector, kateri naprei bere; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; profiteri, tudi ozhitnu vuzhiti inu brati; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti; recitator, -oris, kateri glaſnu govory, ali bere; relegere, prebrati, vezhkrat brati; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; prim. bran1
brazda ž, F7, arula, ena v'podobi ene braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni jamizhi; imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka; novalia, braṡde; sulcare, orati, braṡde délati; sulcus, -ci, jamizh, braṡda; prim. bruzda2
brenta ž, F4, cuppa, en pehar ẛa pytje: tudi ena brenta; fiscella, brenta, koynṡka korba; lacus, -ci, Jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; racemifer, brentázh, kateri v'brenti groṡdje noſſi
bridkost ž, F12, afflictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; agonia, agonizare, s'ſmertio rinîati, britkúſt na ſmertno vro; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja, teṡhkúſt, teṡkozha, ſtiskanîe; asperitas, bridkúſt, kiſſilost; bosra, v'nuji, inu britkuſti; devexare, kumrati, britkúſt ṡadeiti, doli tlazhiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; inaestuare, veliko vrozhino ſturiti, ſylnu vrozhe biti, v'britkuſti, ali v'nuji biti; paſsio, tarplenîe: tudi ṡhela, bri[t]kúſt; torsio, -onis, martranîe, britkúſt; tribulatio, britkúſt, nuja, nadluga; vexare, kumrati, fopati, britkúſt ẛadéti
britof m, F4, caemiterium, britof; carnarium, meſniza: tudi na britoffi koſtniza; coemeterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; sepulchretum, en britof poln grobou
britva ž, F2, chirotheca, rokoviza, tudi ene nuṡhnize ẛa britve; novacula, -ae, britou, britva
bronov prid., trulla, -ae, tudi ena bronova ṡa vodó poſſoda
brst m, F3, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tertah; gemmare, gemmascere, berſt, ali popke gnati; profere groſsos, berſt naprei gnati, pognati
brumnost ž, F10, aequitas, raván, praviza, tudi brumnoſt; aequitas, -tis, pravizhnoſt, ſpodobnoſt, brumnost; bonitas, dobruta, brumnoſt; castimonia, castitas, zhiſtoſt, brumnoſt; honestas, brumnoſt, poſhtenîe; pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; probitas, brumnoſt, dobruta; sanctimonia, -ae, sanctitas, -tis, ſvetúſt, brumnoſt; simplicitas, preproṡzhina, brumnost, bruma; synceritas, brumnoſt, riſnizhnoſt
brusen prid., cotaria, bruṡniza, tudi kir ſe bruṡni kamen kopá
brusnica ž, cotaria, bruṡniza, tudi kir ſe bruṡni kamen kopá
brv ž, F3, fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi: tudi bervy, ali ganki v'barki; placa, -ae, ena berv zhes vodó; trames, -tis, ena ovinkaſta ſteṡa: ena berv zhes potok
bula ž, F3, panus, -ni, ena biṡgauka, ali bula; parotis, -dis, ena bula, ali otúk ṡa uſheſmi; pepticae, -arum, arznie s'vunai ṡhivota poloṡhene na ṡhelodiz, de lagle ṡzera: tudi na tur, na bule, de pomagajo ṡoriti
burfelj m, F8, alea, burfli; astragalismus, ygra s'burfli; fritillus, -li, tudi ena vertelka, en trahtar, ṡkuṡi kateri ſe burfli v'ygri mèzhejo; plistobolinda, ygra s'burfli, kateri vezh verṡhe, ali ima; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; teſsella, -ae, kai ṡhtirivoglatiga kakòr ẛo burfli
c m, F2, elementum, tudi ti puſtobi a, b, c; magister pedareus, kateri otroke vuzhy a, b, c
cagar m, F4, gnomon, ena ṡhnora, zagar, ali ṡhéleṡna ſhtanṡhiza na ſonzhni uri; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; sciatheras, -ae, tá ṡheléṡna ṡhtanṡhiza, ali zagar per ſonzhni uri
calcedonius m, onyx, onychis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateriga eni imenujejo Calcedonius
cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
cehati nedov., F5, compotare, zèhati; epulari, tudi zehati, ſe goſtovati; frangere mero morantem diem, cél dán per vini ſedèti, inu zehati; popinari, zehati, pyanzhovati; potiture, vſeṡkuṡi pyti, pyanzhovati, zehati
celtec m, trochiscus, -ci, tudi taiſti okrogli zeltizi, ali pogazhize, katere ty Arzati ṡa arznio délajo
ceniti se nedov., profiteri, ozhitnu vuzhiti inu brati, tudi ſe zeiniti
cesarski prid., F8, aquilifer, eraldus, kateri ceſsarsku ẛnaminîe noſſi tega odlerja; camera imperialis, Ceſſarska pravdna hiſha; confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti; diploma, Papeshou oblaſtni lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima; imperium, povela: tudi Ceſſarṡku vladanie: obláſt; jus civile, méſtna pravda, deṡhelṡka ali ceſſarṡka pravda; lex Caesarea, Ceſſarṡka poſtava; praetorium Imperÿ, Ceſſarṡka pravdna hiſha
cesta ž, F15, cippi, ṡnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; comes, na pooti, ceſty tovariṡh; dare ſe itineri, na zeſtó ſe podati; glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek kateri ſe na céſti ſveiti, inu laṡkazhe kakòr ṡlatú; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; iter, ceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod; montium itinera, po gorrah céſte, kollovoṡi, klanzi; proseuches, -ches, vel Proseucha, -ae, ena petlerṡka uttiza per eni zeiſti; saxosa via, kamenita céſta; subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; via regia, zeiſta, ceiſta, céſta; vicus, -ci, uliza, gaſſa, zeiſta, vaṡ, terg; vocis iter, zéſta te ṡhtime je enu piſarṡku perú
cev ž, F7, calamus, zéu, perje ſa piſſanîe; panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya; sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; tibia, -ae, tudi ta zeu pod kolénam, goleinu; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
cimermanski prid., F6, acsis, zimermanska ſikèra, puntoha; ascia, ſekera, teſla, ẛhatloka, ubelzh: tudi ẛagusda, ena zimermanska shiroka sekira; cantery, ſhrange na katere ſe ſtavi zimermanski leis: zimermanski ſtolli; libella, -ae, zimarmanṡka ṡhnora; rubrica fabrilis, ardezha zimermanṡka farba
cofelj m, F6, conoides, vſe kar je glih ene ſmréke zoflu; conoides, -conus, kai ſhpizaſtiga kakòr en zoffel, ali kegel; conus, zofli na ſmreikah; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; stiria, -ae, en ledeni zoffil per ſtréhi; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme
cugelj m, F4, chamus, vel camus, brusdè, ali zugil; habena, -ae, zugil per berṡdah; infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26; lorum, jermen, zugel, ſléhernu jermenîe
cviš gold m, blitum, zvish goldt, tudi ena ſorta peiſſe
čebela ž, F18, apes, apicula, zhibela, zhibeliza; bombilare, brenzhati kakòr zhibele; bombilatio, zhibèl brenzhanîe; bombus apium, brenzhanîe teh zhibèl, kebrou; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; cerinthe, enu ṡeliṡzhe, kateru zhibele lubio; C. est raro in uſu, nam loco C. ponitur Z. vel K. ut Zaguvanje, zhebella; examen apum, en roi zhibèl; fucus, divja neprava zhibela; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; mellarium, melligophilium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; melligo, -nis, tá roṡhni ṡhonfft, is kateriga zhibele mèd ſeſſajo; propolis, -lis, v'zhibelnem panîu, tá voṡzhena okrogla vratiza, od zhibel nariena; spiculum, tudi ṡhelu per zhibellah; uva, uvae, groṡd, groṡdje, jeṡizhik, ena gruzha zhibèl; uva apum, ena gruzha zhibèl; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
čeber m, F8, cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda; cuppa, tudi en zheber; labrum eluarium, en ṡhehtni zheber; solium, -lÿ, tudi ena bana, ali zhebar; tina, -ae, en zheber, ali ṡhkáff ṡa ṡhehtanîe; tina, -tún, zheber, dunne, fasle; trua, -ae, en zheber, ṡhehtnik; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber
čebul m, F7, ascalonia, -ae, luk, ſléherna ſorta zhebula; caepe, zhebul; caepetum, kir zhebul, ali lúk raſte; cepa, zwibel: vel cepe. zhebul; cepe, vel cepa, zhebul, ẛhbúl; porrum, -ri, por, ṡhbul, ali zhebul, ali luk; thali, -orum, te koṡhize okuli zhebula: tudi mladize, ali veize. 2.Mach:14.v.4.
čebulek m, bulbus, -bi, divji luk: tudi lilijne zhebulize, zhebulik
čebulica ž, F2, bulbus, -bi, divji luk: tudi lilijne zhebulize, zhebulik; caepula, zhebuliza
čelo s, F12, antiae, -ti, ſprédni laſſie na ṡhenṡkim zheli; bifrons, s'dvéma zhelama, ali oblizhma; caperare frontem, zhelu ṡgerbniti, ṡgerbavzhati; capronae, -arum, konṡka griva na zhelli; capronae, -arum, laſſi zheṡ zhellu viſſeozhi; et si â fronte ceciderint pili ... Levit:13:v:40, inu aku nîemu od zhela bodo dlake padle; frons, -tis, zhellu; frons contracta, garbaſtu zhellu; frontale, porta, nazhelnyk, portek na zhelli, jermenîe koyna na zhelli; fronto, -onis, zhellat, kateri ima veliku zhellu; pittacium, -cÿ, ena vantila ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa zhelu: tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ
čep m, comma, -tis, reſſékanîe, zhep, ali kaṡzhiza v'veyerjih: tudi en tiffilz per piſſanîu
četrtinka ž, F4, artaba, -ae, en mernik, ali zhetertinka per Perſianih; bilibris, dvéh funtou teṡhava, ali zheterti deil zhetertinke; chus, sive choa, ena mèra ẛa try fertle, ali zhetertinke; corus, tudi ena mèra 30. zhetertink vsame, 3.Reg:4
čez predl., ab hinc post annum, od sdai zhes enu leitu; ad haec, zhes letú; aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti; canalis, en graben zheṡ ror; detractare, hudú zheṡ eniga govoriti; lex agraria, polṡka, ali zhes pula poſtava; modicum, malu, zhes enu malu; obsaevire, ſe zhes eniga jeṡiti; pernox, -ctis, celó núzh, zhes ceilo núzh; placa, -ae, ena berv zhes vodó; prodigiosè, zhes naturo; quinetiam, já tudi, zhes tú; rex regum, krail zhes kraile; subdiu, zhes dán, po dnèvi; succensere, zhes eniga ſa reſſerditi; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer ali zheṡ jeiṡ gre; supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na
činž m, F23, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; census, zhinṡh, dazia; colonarium, zhinṡh od nyve; dare in elocationem, na zhinṡh dati; elocatio, fit, z[h]inṡh; incensus â censu, pres zhinṡha; intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; locare, vdiniati, na zhinṡh dati; locatarius, -rÿ, kateri na zhinṡh vṡame, ali ima; locatio, na zhenṡh dajanîe; locator, kateri na zhi[n]sh, ali na fit daje; meritorius, -a, -um, tudi na zhinṡh dán; oblocare, v'zhinṡh dati, vdiniati; pensitare, tudi zhinṡ[h] plazhovati; reditus, -us, perhodik, zhinṡh, naṡai prihod; supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en grunt zhinṡha perneſſil; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati; tributum, -ti, ṡhtivra, zhinṡh, davki, daz; trientarium foenus, ta zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; vectigal, zol, zhinṡ[h], dazia, ṡhtiura, leitni davuk; prim. cinž
čoln m, F9, annavigo, adnavigare, v'barki ſe perpelati, v'ladji, v'zunu; biremis, en zhun, ali barka s'dvéma veſlama, fuṡhta; epibades, ladja, zhun; helciarius, -rÿ, komatár: tudi tá kateri s'enim veſlom zhun voṡi, ali s'ſhtriki vlézhe; linter, -tris, en zhun, ali ladyza; monoxylum, en zhun, s'eniga ſamiga debla ṡdoben; naves piscatoriae, ribizhje barke, ali zholnovi; navis, -vis, ladja, zholn, barka; scalpha, -ae, ena ladyza, ali zholn ṡa ribizhe
črevce s, lactus, tá mehka zhréviza, ṡkuṡi katera tú mléku tezhe, tudi ribje mleiku
črevo s, F19, chordapson, griṡenîe v'oſſerzhju, v'teh ṡgurnih zhrevah terganîe; colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; exta, -orum, drúb, zhréva; hilla, -ae, vel hilla, -orum, ſhublini, zhréva, danka, klobaſſe; ile, ilis, zrivú; ileos, vel ileus, ilei, tú dolgu zhrivú; ilia, ilium, zréva, ledovje, podpás; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah, kateriga po zhrévih dere, inu vjeida; ilia trahere post se, zhreva sa ſabo vlézhi; iliosus, -a, -um, kateriga po zhrévah dere; intestina, zhréva, oſſerzhje; intestinum, -ni, zhrivú, drúb, zrivú; involucrum intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per zhrévah; jeiunum, -ni, enu teṡzhe praṡnu zvivú[!], kateru ṡdaici kar préme, vunkai verṡhe; omasum, -si, danka, ſvinski ṡhelodez nafilan, enu tolſtu zhrivu; procedentia alvi, kadar tú veliku zhrévu, ali danka zhlovéku vun iṡyde: ṡadnize vun s'hajanîe; tortura, martra, martranîe, peiṡanîe: tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah klanîe; prim. čevo
črneti se nedov., carbunculare, tleiti, vuṡhgán biti, tudi ſe zhernéti
črv m, F26, blattae pistrinariae, zhervje, ali moli v'moki; bombyx, zherv, kateri ẛhide prède; bruti, ẛelni zhervje; centipeda, preſizhiza, ali en zherv s'ſtú nogami; convolvolus, -li, en zherv, kateri ſe v'pèrje ẛavija; coſses, vel coſsus, leiſni zhervi; herpes, -tis, zhervi na parſti; involvulus, -li, en zherv, kateri ſe vpèrje ṡavya; ips, ipsis, en rogázh, en zherv, kateri terṡtje jei; is, isis, zherv, kateri vgriṡne, de otezhe; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravio, de je lintvoren; millepeda, -ae, en zherv s'doſti nogami, ena velika ſtergavka; necydalus, -li, od kateriga ṡhyde pridejo, teh ṡhyd zherv, kateri ṡhyde prede, ali déla; phagedaena, -ae, vel paronychia, kukez, boléṡan, zherv na parſti; pityocampae, goſſénize, ali ſtrupoviti zhervi, kateri na hoikah, ali ſmrékah raſteo; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti; redivia, -ae, vel reduvia, -ae, ena boléṡan na perſtih, de ſe koṡha lupi, tá zherv v'perſtih, ali v'ṡobéh; scabro, -onis, ta zherv, kateri s'konskiga meſſá ṡraſte. Exod:23; tarenus, zherv v'meſſei; teredo, -dinis, zhervje, kateri v'zhibelnikih raſtejo; thryps, -pis, en v'leiſſi zherv, kateri ta leis ṡkuṡi prejéda; vermiculatio, zhervojedina, ali ṡhkoda od zhervou ſturjena; vermis, -is, en zherv; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi; xylophagus, -gi, en zherv v'leiſsi
črvič m, F9, ascarides, ty maihini zhervizhi v'trébuhu; clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz; lytta, -ae, en zhervizh pſam pod jeṡikom, od kateriga vſtekli ratajo; mylecos, ty arjavi zhervizhi, v'moki, ali v'malinih ſe radi redè, s'nymi ſe nahtigali lovè; pistrinaria, pezhniza: tudi en zhervizh v'moki; teredo, -dinis, mol, ali zhervizh v'leiſſi; vermiculus, -li, en zhervizh; volucra, -ae, ena ſorta zhervizha, kateri vinṡke terte ſpréd objeida; volvox, -cis, en trave zhervizh, kateri vinṡke terte ſpréd ogloduje
daleč prisl., F11, abstare, od dalezh ſtati; allucinor, tudi s'fliſsom gledati, od dalezh viditi; cominus, et eminus, od bliẛi, inu od dalezh; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; eminus, od dalezh, ali od daile; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; longinquus, -a, -um, dalezhn, ali dalezh; patescere, ſe reṡproſtraniti, ṡazheti od dalezh ṡnan biti; perlongè, dalezh od leti; perlonginquus, -a, -um, ſylnu dalezhen, cilú od dalezh; prostare, od dalezh ſtati; prim. deleč
dan del., F32, arrha, -ae, en ſtanovitni danár, dán ṡa Aro; datus, -a, -um, dan, dana, danu; dedicatus, -a, -um, ṡhègnan, iṡrozhen, perlaſtnen, v'laſt dán; depositum, -ti, tú kar je danu pred pravizo v'roke; editio, tá vun dana, ali na dán dana reizh; editus, -a, -um, kar je vunkai danu; expensus, vun dan; legislatio, dana poſtava; meritorius, -a, -um, vſluṡhen, ṡaſluṡhen: tudi na zhinṡh dán; mutuus, -a, -um, poſſojen, na poſſodo dan ali vṡèt; praepositus, -a, -um, naprei poſtavlen, katerimu je dana obláſt zhes druge; satisdatio, tú danu ṡagviſhanîe
dar m, F17, charisma, dar, ſhenkenga; congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk; corban, dar, obluba, offer; datio, -nis, en dar, ali ſhenkenga; donum, donatio, dar, ali ſhenkinga; dos, -tis, jutrinîa, dar; equimentum, -ti, tá lon, ali dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili; formae dos, en dar te lipote; gratuitum donum, neṡaſluṡhen dár; munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu; munusculum, en maihin dar; oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe; palmarium, -rÿ, ta dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; parapherna, -orum, tá dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu; sportula, -ae, tudi en dar, ali ſhenkenga; strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu; xenia, daruvi, mitou; prim. dari
dari m mn., F10, colibia, vilia munuscula, maihni dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi dari obdán; lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti; musach. 4.Reg:16. ver:18. Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh darÿ; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; soteria, -orum, ſhenkinge, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil; struere donis Altaria, na Altarje dary poloṡhiti
dati si dov., conserere, tudi ẛmeſhati, ſi rokè dati, ali v'roke ſezhi
de vez., F217, edurus, -a, -um, de nei cilú terd; faxit deus, de bi Búg dal; nequandò, de kei kadai; nequis, nequa, nequod, de oben; quod neque, quia neque, de tudi nikár; perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál, de ſe ṡkuṡi vidi; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; quamquam, de bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku de bi, ṡkorai; quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu; si, aku, de bi; ut, de; ut, de, s'tem, kakòr
debelce s, plantarium, -rÿ, tudi tú debelze ene veye, ali mladize
dejanje1 s, F40, acta, actorum, djanîa, rovnanîa; actio, -onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda, djanîe, toshba; actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe; anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; charis, dobru djanîe, povernenîe, darovanîe, ẛahvalenîe; commercium, djanîe, dolgovanîe, andel, kupzhuvanîe; constellatio, teh ẛvéṡd djanîe; diſsimulatio, ṡakrivanîe, ne ṡakasanîe v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy; effectio, tú djanîe, ali opravilu; energia, -ae, ṡnoternîe djanîe, ali déllu; facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe: tudi enu pregreſhnu djanîe, ena ſramotna pregréha, ena pregréha, hudobnu djanîe; factum, déllu, djanîe; ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga djanîa, ali dovgovanîa anṡadene; opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu; pragma, -tis, djanîe, ali opravilu; tributoria actio, enu pravdnu djanîe
deljenje s, F4, frumentatio, ṡhita poberanîe: tudi enu gmain vun dilenîe ṡhita; partitè, po dilenîu, ali po dileiṡhu, s'reṡdilenîam; partitio, dilenîe, vel reṡdilenîe; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nekadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl
denar m, F96, aes alienum, ludski danarÿ, danarji, dolg; aes circumforaneum, vherni danarji; campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; creditum, -ti, ẛavupan, ali poſſojen danár, dolg, dolṡhni danár; cusor, kovazh teh denarjou, denarjeu; danarius, danár, gotovina; faber monetarius, kateri danarje ková; intereſse â pecunÿs, zhinṡh od danarjou; moneta, -ae, danár, drobni danár; numatio, velika obilnoſt danarjeu, doſti gotovih danarjeu; numerata pecunia, gotovi danarji; numosus, -a, -um, bogat s'danarmi; numus, -mi, danár, vinar; pecunia, -ae, danár; pecunia adesa, ṡapravleni danarÿ; pecunia privata, laſtni danarji; pecunia usuraria, uherni danár; pecuniosus, -a, -um, danaren, bogat s'danarmi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, vela puloſmi reipar; stips, stipis, danár ſrebern, ali ṡlát; symbolum, -li, enu ṡnaminîe ene rizhy: tudi ſpravlanîe teh denarjou, ali teh jidy. Prov:23.v.21; teruncium, -cÿ, vel teruncius, -cÿ, danar ṡa dvei ṡhkuffici, puldrugi vinar
dete s, F14, adoptio, adoptatio, isvolenîe, gori vsètje na meiſti deteta; caeson, ṡréṡanu déte s'materniga telleſſa; cliens, od rihtarja, ali eniga Goſpuda v'brambo vṡèt, ṡavétnu deite; fasenninae, ſo to péſmi, katere Ama poye, de deite ṡaſpy; infans, -tis, mlad otrok, ali déte; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obvagire, ſe krégati, ali jokati, kakòr enu mladu déte; phtorium, -rÿ, vſakatera arznia, s'katero ty arzati tú mertvu déte is maternize vunkai ſeṡhenó; primipara, -ae, katera tú pervu deite rody; proles, -lis, deite, otrok, rood; puer, -ris, enu déte: tudi en hlapiz, ali ſluṡhabnik; puerascere, vekſhe ter vekſhe déte perhajati; puerpera, -ae, otrozhinza, katera s'nou enu déte rody; secundae, -arum, vel secundinae, -arum, ſraizhiza, ali loṡha, v'kateri tú déte v'maternim telleſſi leṡhy
deti2 dov., F2, numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; tudi enu ṡheleṡú, kateru ſe enimu na garlu, ali na nuge dene
devati nedov., F7, conflatorium, tá poſſoda, v'katero ſe ſrebrú, ali rude devajo, de ſe reſpuṡzha. Prov:21; corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo; ergastulus, -li, kateri v'jezhi déva, ali ſtavi; focale, -lis, ṡheléṡu ṡa kravṡhanîe: tudi, tú kar ſe déva okuli garla ṡa ṡymo; geminare, v'dvei gubei dévati; peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri ſe v'rane dejvá; tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
deželski prid., F15, comitia, deṡhelṡku ṡbraliṡzhe; dux regionis, deṡhelṡki flégar; eparchus, deṡhelṡki flégar; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jus civile, méſtna pravda, deṡhelṡka ali ceſſarṡka pravda; lex provincialis, deṡhelṡka poſtava; municeps, -pis, te méſtne, ali deṡhelṡke pravize deléṡhen, kakor en domazhi; patricÿ, deṡhelani, deṡhelṡki ljudje; praeses, -dis, deṡhelṡki oblaſtnyk, odveitnik, nameiſtnik, naprei poſtavlenik; praetor, -oris, deṡhelṡki oblaſtnyk, rihtar, oblaſtnyk, Capitán, tá viſhi v'oblaſti; provincialis, -le, deṡhelṡki; satrapa, -ae, en goſpúd deṡhelṡki, en firṡht: tudi deṡhelṡki flégar; tetrarcha, -ae, deṡhelski oblaſtnyk, ali gospúd, postavlen zhes zheterti deil ene deṡhele; vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu
dipsas –, prester, -ris, vel praester, -ris, eno ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah, ſe tudi imenuje dipſaṡ
dirjanje s, F5, catadromus, en pláz ṡa derjanîe, ṡa tékanîe junazhku; cursus, -us, derjanîe, djrjanîe[!], derk, v:g: v'enim derku; hippodromus, -mi, en proſtor ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe; stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa teikanîe, ali dirjanîe
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
dišeč del., F31, acesis, -sis, enu ṡèliszhe per potokih, mozhnu diſſezhe; ambrosia, tudi enu lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; ambrosius, -a, -um, lipú diſſezhi; fragrans, lipú diſhèzh; nardus, -di, vel spicanardus, ſpikanarda, lipú diſezhe roṡhe; odorifer, -ra, -rum, dobru inu lipú diſhèzh; olens, diſhezhi; odorus, -a, -um, dobru diſhezh; onyx, en lipú diſſezhi parkil; ozymum, -mi, vſá ṡhlaht lipú diſſezha ṡeliṡzha; rosmarinus, -ni, roṡhmaryn, lipú vſelei ṡelenu, inu diſezhe drevze; samsucus, -ci, majarón, lipú diſſezhe ṡeliṡzhe; vinum fragrans, lipú diſezhe vinu
divjačina ž, F10, belua, et bellua, divjazhina, huda ṡvèr; bestia, divjazhina, divja ṡvirina; caro ferina, [meſſú] od divjazhine; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa; lustrum, -tri, tudi leṡhiṡzhe te divjazhine; mansuetarius, -rÿ, kateri divjazhine krotke déla, inu pervadi; perfremere, ſylnu mozhnú ruliti, erjovéti kakòr ena divjazhina; pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá, kakòr prata per obiṡtih, inu tá ṡadni ṡkók od divjazhine; receptaculum ferarum, vert ṡa divjazhino; theritrophium, vert, ali ograja ṡa divjazhino
dleto s, F6, caelamen, caelatura, s'dleitom ṡdelanu déllu, ali ṡdubenu; caelator, tá kir s'dlétom lipú réshe, ali dube; celte, celtis, dlétu; excisorius scalper, tudi dlétu, teſla; scalper, -ri, vel scalprum, -ri, dleitu; striare, s'dleitom na ſtebréh, ali ſteberzih jamize, ali ṡhlibike narejati
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dleto s, caelare, [dobſti] is dlêtam
dobrava ž, rivulus, -li, potozhizh, ſtrushiza: tudi dobrava
dobrotljiv prid., F12, beneficus, dobrotliu, ſluṡhaben; benevolus, benevolens, dobrutliu; benignari, s'enim dobrutliu biti; benignus, dobrutliu; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado; clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu; liberalis, -le, darotliu, dobrotliu; mansuetus, -a, -um, kroták, dobrutliu; perindulgens, dobrutliu, kateri rad parṡaneſſe; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrutliu, kroták; remollitus, -a, -um, cilú omehzhán, inu ṡmyrjen, dobrutliu ſturjen; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ... vezhnimu inu dobrutlivimu Gospúd Bogú
dolbsti nedov., F7, caelare, reṡanu déllu délati, dobſti; caelator, tá kir s'dlétom lipú réṡhe, ali dube; cavare, dobṡti, ṡdubati, votliti; cavator, kateri doble, ali votlu déla, votlar; cestrum, vel caestrum, tudi enu ṡheleiṡu ṡa dobſti, teſla; concavare, dobſti; scalptor, kateri vun dube, ali reiṡhe
domač prid., F16, chreston, domazha endivia, ṡeliṡzhe; coluber, domazha kazha, gloṡh; concubina, s'raven ṡhena, hotniza, domazha kurba; concubinus, domazhi kurbèr; dapsiles dotes, veliki davki, ali domazhe ſhtivre; directarÿ, domazhi tatje, kateri ſe v'kamrah potajè, de kradeo; hibris, -dis, enu preſſè od eniga divjiga praṡza, inu od domazhe praſſize; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; lares penates, domazhi duhovi, ali boguvi; originarius, -a, -um, na enim meiſti rojen, ali ṡrejen, domazhiga roiſtvá; patria, dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; penates, domazhe poſhaſti, ali ṡhkratelni: tudi tú domazhe prebivanîe; perfamiliaris, -re, cilú domazhi, inu priaṡniu; verna, -ae, domá ṡrojeni hlapiz, domazhi otrok; vinum patrium, domazhe, ali deṡhelṡku vinu
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
drev m, F13, apluster, banderu, ali druga lipota te ladie, katera ſe vun poſtavi na ladje drevui; cereus, cerrinus, zerou, is takaſhniga dréva; cornua antennarum, te ṡkraine ſhpize v'prég tega dréva v'ladji; deglobrare, en dreu oplupiti, oskubſti; frondifera arbor, ṡelen, ali veyat dreu; galbulus, Cipreſhou orih, ali oréhi od Cipreſhoviga dréva; lentiscinus, -a, -um, kar je is takeſhniga dréva ſturjenu; liber, tudi ta ṡnotranîa koṡha na drévi; maritare alborem, vinṡko terto na en dreu napelati; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga drevja dreiva ſhverṡh; murciolum, -li, ſéme tega dréva lentiṡcus; molluscum, -ci, ta garzha javoroviga dreva; plantiger, -ra, -rum, dreu s'doſti odraſtki, ali mladizami
drevesce s, F9, arbuscula, drivesze; cyprus, -pri, g:fae: tudi enu diſhezhe drivèṡze v'Cypri deṡheli; juniperus, brinîovu driveṡze; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje, ladanum; libanotis, -tis, vel dis, roṡhmaryn, lubeṡniviga duhá roṡhe, kateriga driveṡze je vſelei ṡelenu; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni; papyraceus, -a, -um, tú kar je is takega drivesza ſturjenu, popyrnaſt; scammonia, -ae, vel scammonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze v'neṡnanih deṡhelah
drevje s, F42, abnodare, drevje kleſtiti; arbustum, en vert s'drevjam ṡaſajen; bryon, mah na drevju; calamita, te ṡelene ṡhabize na drevji; castrare arbores, drevje zhiſtiti, okleſtiti; daphnon, en vert s'lorberṡkim drevjom; folia arborum, lyſtje od drevja; gummi, guma ſmola na drevji; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; oculi arborum, popki na drevji; panis arboris, goba na drevju; spinifer, tú ternaſtu drevje; viridarium, -rÿ, en luṡhten, ṡelen, s'drevjam naſajen vert
drevo s, F118, ammoniacum, enu drevú, s'kateriga gummi ſe zidy; arbor, drivú; atinia, -ae, vel vulnus, maklen, drévu; carchesia, ṡhtriki, inu luknîe na dréivu tiga jadra v'ladje, ali v'barki; cerasus, drivú; fagus, bukovu drevú; malus, -li, jablon: tudi tú drivú v'eni barki; matrix ligni, ſhverṡh v'driveſſi; morus, -ri, ena murva, drivú, murvovu drivú; palmosus, -a, -um, polhen palmovih drivès; pomum, -mi, ſléherni ſad od drivès; prunum, -ni, zveṡhplinu drevu; quercus, -us, hráſt, drivú; ramale, -lis, ena od driveſſa odtergana, ali odſeikana veya; sorbus, -bi, enu oṡkurſhovu drivú; succosa arbor, ſozhnu drivú, muṡgenu drivú; trabalis arbor, drivú ṡa bruna; virgultum, -ti, garmovje, inu niṡka driveſſa; prim. drev
drobno prisl., F4, concidere, tudi drobnu ſaſékati, ſékati; minutal, -lis, fila v'piszheti, kák, ṡhpiṡha drobnu ſeſeikana; minutim, minutè, drobnu; suffriare, drobnu ṡribati
drtje s, F6, cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; colica, v'trébuhu, ali v'zhevah griṡenîe, dertje; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; iliacus, -a, -um, iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah; lienteria, -ae, tákaſhna griṡha, ali tá beila, dertje, driſt; lientericus, -a, -um, kateri ima takeſhnu dertje
družba ž, F19, centuria, enu od ſtú ṡholnerjou kardelu, druṡhba, ſediszhe; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy, s'hodiṡzhe druṡhba ludy; comitatus, -us, comitiva, druṡhba, ſpremlenîe; consortium, tovariſhtvu, druṡhba; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ṡhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu; gregalis, -le, kar ſliſhi k'eni gmain druṡhbi, ali k'enimu kardelu ṡhivine; gynaeceum, ena kamra sa Goſpè, druṡhba goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá; manipularis, -re, is takeſhne druṡ[h]be; manipulatim, od ene druṡhbe do druge; manipulus, -li, tudi manipulus militum, ena druṡhba ṡholnerjou; manus, -us, roka: tudi enu kardelu, ali druṡhba voiṡzhakou; octojuges, nyh oſſem ene druṡhbè, ali tovaruṡhtva ṡkupai perſeṡhenih, inu ṡveṡanih; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe ṡholnerṡke druṡhbè; scala, -ae, ena druṡhba ṡholnerjou; scalaris, tá kateri je is ṡholnerṡke druṡhbe; senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè, ſveitovanîa hiſha, ali meiſtu, na katerim je tá obſedena druṡhba teh ſveitnikou; sodalitas, sodalitium, druṡhba, tovariṡhtvu, bratovṡzhina; turma, -ae, en kúp, ali kardelu ludy, ali koinikou, druṡhba; turmae auxiliares, druṡhbe ali kardela voiṡzhakou na pumozh
drva s mn., F15, acápna, -orum, ſuha derva; ferula, ena ſorta ṡeliṡzha, ali ſhibja, na meiſti deru/ dreu [poznejši pripis] ṡhgó v'Apulÿ; ligna findere, derva kalati, zeipiti; ligna nodosa, garzhaſta derva; lignari, derva ſekáti, voṡiti, perpravlati, ſe derviti; lignatio, dervenîe, dervaſek, derva ſékanîe; lignator, kateri leis, ali derva ſéka, ſékazh, ali ſikázh; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza, katera je li ena ſama na vſim ſveiti, ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva, taku dolgu foflá s'peretnizami, de ſe darva vuṡhgó, ona ṡgory, inu iṡ pepela en zherviz rata, inu s'taiſtiga ṡupet ena mlada tyza Fenix imenovana; pirata, -ae, en kup derv na ogîn poſtavlenih. Act:28; pyra, -ae, ena ṡkladaniza derv, ena garmada; strophium, -phÿ, tudi ena ṡkladniza derv; strues, -is, en kúp, ali ṡkladaniza derv, ena garmada; strues lignorum, ṡkladniza derv
držati se nedov., F27, ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu darṡhý; aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kup ſtiſniti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levam tenere, na lévu ſe derṡhati; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obniti, ṡupar ſe darṡhati; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati; sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir ſe ſhe gori derṡhy
duhoven m, F7, diaconus, podruṡhnik, eden ſheſtiga ṡhegna duhovni; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovedanîa noſſili; generalis, gmain, tudi ta General, ali viſhi te voiṡkè, inu teh Duhovnih; laicus, en duhovni preṡ ṡhegnou, en Laik, neposvezheni, Vngeweychet; mulus, -li, en mesg: tudi eniga duhovniga ſyn; praesul, -lis, tá viſhi v'mei temi farji,ali duhovnimi; synodus, -di, duhounu v'kup ṡbraliṡzhe, inu ſnideliṡzhe
dva štev., F126, aely, moshè dvéh ſeſter; alteruter, eden v'mei dveih; biduum, dvá céla dny; biennis, dvéh leit; biennium, dvei leiti; bini, -a, -um, dvá inu dvá; biselium, ſedeṡh ṡa dvá; carruca, -ae, ena kozhijza, ali kaleſſel s'dvéma koleſma; consobrini, ſeſtrizhi, dveh ſeſter otrozi; duo, duae, duo, dvá, dvei, dvuja; furca, -ae, tudi ene vile, inu kar je s'dvema roglama; palaestra, -ae, dvéh junakou ṡkuſhanîe, ali metanîe; uncia, -ae, dvá lota, ali ena vnzha, katera ima dvá lota; uter, utra, utrum, kateri is dveih, kateri is mei dveih; prim. dveleten, obadva
dvesto štev., F5, CC. dveistú; ducenarius, -rÿ, tudi en Capitán zheṡ dveiſtú ṡholnerjou; duceni pedes, dveiſtu zhevleu; ducentesimus, -a, -um, tá dveiſtú na shtivenîu; ducenti, -ae, -a, dveiſtú
dvorišče s, F9, andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ṡydama; area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24. scheüer; atrium, dvór, dvoriszhe; aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe; cavaedium, en dvòr, ali dvoriszhe per eni hiſhi; chors, enu dvoriszhe per eni hiſhi; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih; prothyrum, -ri, enu dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède
edinost2 ž, unitas, edinoſt, edinſtvu: tudi ṡloṡzhina
edinstvo s, unitas, edinoſt, edinſtvu: tudi ṡloṡzhina
element m, F2, aether, Nebú, lúft, ta Element: ṡlaſti tega ognîa; elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi: tudi ti puſtobi a, b, c
enak prid., F
50,
aequalis, -lis, enák, enulik, ravnu tolik, glih raván;
aſsimilare, perglihati,
enák biti, ravnu takú biti;
bellutus, ṡvirini
enák;
blataria, enu bélu ṡeliszhe, pluzhniku
enaku;
concors, ẛloṡhén,
enake miſli,
enakiga ſerzá;
conformari, enák poſtati;
consentaneus, enake vole;
disparilis, ne
enák;
imitamen, enaku delanîe, poſnemanîe;
inconcinniter, neṡloṡhnu, nikár
s'enako ṡhtimo;
par, -ris, en par: tudi glih,
enák;
persimilis, -le, cilú
enák, cilú glih;
simillimus, -a, -um, cilú do konza
enák, inu podobin;
subsimilis, -le, enu malu
enák;
verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi
enák- enakejši , similior, -oris, doſti enakiſhi, ṡlú podobin
enako prisl., F7, aequaliter, enaku; aequaliter, enaku, vglih; dispariliter, ne enaku, v'eno drugo viṡho; parem gratiam referre, ſe enaku ṡahvaliti, enako gnado poverniti; pariter, vglihi viṡhi, enaku ṡkupai vglih; rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlo mèriti, v'tem furmi enega remelna, enaku ſhirokega inu debeliga; unâ voce, enaku, s'eno ṡhtimo
erbščina ž, F9, abligurire haereditatem, erbszhino ṡadjati; cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; Dedizh pro haerede positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh, et haereditatem erbſhina; haereditarius, katerimu erbṡzhina ſliſhi; haeres fiducarius, kateri ſe ene erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pervi erbizh oglaſſi; haeriditas, erbṡzhina, deilina, ozhaſtvu; obvenit mihi haereditas, meni je k'erbṡzhini padlu; patrimonium, -ÿ, ozhina erbṡzhina; poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe, erbṡzhina
facelj m, F8, lemniscus, -ci, fazl ṡa rane; linamentum, -ti, ena ṡvita zunîa, katera ſe v'rane vtika, en fazil; pannus, -ni, ſuknu: tudi en fazil, kateri ſe v'rane vtika; peniculum, -li, tudi tá fazil, kateri ſe v'rane dejva; turunda, fazilni s'teſtá, s'katerimi ſe capuni, inu Goſſy pitajo, tudi ti fazelni, kateri ſe v'rane vtikajo; volsella, -ae, ene padarṡke kleiṡzhize, s'katerimi fazilne is rane jemle; vurunda, en fazil is rute, ṡa rane
faceljc m, penicillum, -li, tudi en fazelz, kateri ſe notar v'rane vtizhe
falenje s, F6, ememdate, preṡ falenîa, s'pobulſhanîam; error, ṡahajanîe, bledenîe, ṡmota, falenîe; menda, -ae, poprava: tudi falenîe; mendosè, s'falenîam; mendosus, -a, -um, polhen falenîa, potreben poprave; mendum, -di, ena poprava v'falenîu
far m, F9, christores, ṡhalbani farji, 2.Mac.1.v.10; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; F. Nunquam mutatur, nec huius loco V. poni potest ... ut Farÿ, id est Presbyteri, Varÿ, id est cave; flamen, tudi en Far, apud Plinium; mula, miṡgiza: tudi eniga farja hzhy; pontifex, -ci, ta viſhi far, ali Papeṡh; praesul, -li, tá viſhi v'mei temi farji, ali duhovnimi; sacerados, Far, Maſhnik; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili
farbati nedov., F14, baphia, ena farba ṡa ṡhkerlát farbati; coccum, -ci vel coccus, -ci, Carmeṡhyn, ṡernie s'kateriga ſe farba ṡhkerlát; colorare, farbati, pofarbati; crocotularius, kateri takeſhne gvante farba; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti; imbuere, namozhiti, farbati, tudi podvuzhiti; isatis, -dis, enu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; miniare, s'menikam, ali ardezhe farbati; molochinarius, -rÿ, en farbar, kateri s'takeſhno farbo farba; purpurare, rumenu, ali ardezhe kakòr ṡhkarlát farbati, ali ſturiti; purpuriſsare, s'takeſhno kraido farbati; rubia, -ae, devja ardezhina, ali ṡhafrán, enaka repinzu, tem dobru ṡnana, kateri volno, inu uſſinîe na ardezhe farbajo; tingere, farbati, namozhiti; violarius, -rÿ, kateri plavu, ali violaſtu farba
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
figojedec m, sycophanta, -ae, en laṡhnyk: tudi figojeidiz
figov prid., F6, caprificari, divje figovu drivú ograditi; caprificus, divje figovu drivú; ficulnus, et ficulneus, -a, -um, enu divje figovu drivú; ficus, -ci, figa: tudi enu figovu drivú; sicomorus, divje figovu drivú; sycomorus, enu divje figovu drivú
flajšter1 m, F12, cataplasma, tudi en vleizhnik flaiſhter na ṡhivoti; ceratum, vel cerotum, en flaiṡhter, kateri vleizhe, vleizhnyk; emplastrare, en flaiſhter poſtaviti, ali en pelzar ṡaviti; emplastrum, vel cataplasma, en flaiṡhter na bolezhino; emplastrum eschoroticum, en flaiſhter, kateri hraſto déla; emplaustrum, flaiſhter ṡa rane; malagma, -tis, en flaiṡhter, kateri mehzhy, ali mehku déla; malagma, en mehki flaiṡhter; spatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; spleniatus, -a, -um, kateri je takú obèṡan s'enim flaiſhtrom, inu verh flaiṡhtra s'pauſhizo; splenium, -nÿ, v'kup ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji, kadar eniga ranîeniga veṡhejo, v'ti ṡhtalti, kakòr je ta ſliṡena, ali en flaiṡhter
flegar m, F8, administrator, -oris, fleigar, nameiſtnik; condulus, vel condus, ſhaffar, flégar; curator, flégar, ſhaffar, ṡkerbnyk; dioecetes, -ae, en flégar; dux regionis, deṡhelṡki flégar; eparchus, deṡhelṡki flégar; praefectus, -ti, flégar, oblaſtnyk; satrapa, -ae, tudi deṡhelṡki flégar
flika ž, F5, cento, -nis, flika per fliki, ena is ṡhlaht blekou nariena dèka, ali odeja; laciniae corei, flike, ali ṡhupanzi; pittacium, -cÿ, tudi ena flika ledra. Jo:9.v.5; veteramentum, -ti, ena flika, ſtari blek od ſhulinou
florens m, zephirus, -ri, veiter od ſonzhniga ṡahoda: tudi florens
flus m, F6, catarrhus, -i, kaſhil, naduha, en fluṡ v'glavi, nahod; delachrymatio, objokanîe: tudi en nagel flúṡ v'ozhéh: ali hiter; distillatio, tudi en fluṡ is glave ṡkuṡi núṡ; epiphora, -ae, ſolṡnoſt teh ozhy, en nagel flus v'ozheih; profluvium, en fluṡ, is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; rheumaticus, -a, -um, en zhlovik polhin fluſſou
frahtati nedov., F2, denotare, ṡamerkati, tudi frahtati; despernere, ṡanizhovati, frahtati
fraj prid., F5, civitates immunes, frai méſta; liber, -a, -um, ledig, frai, obenimu ne podverṡhen; liber, buque; tudi leidig, proſt, ſlaboden, odvèṡan, frai; pavimentum subdiale, yṡterleh pod frai nebom; subdialis, -le, pod frai Nebom, na luffti
francežiš prisl., lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau
furm m, F7, biformatus, biformis, dvuje ſhtalti, dvujiga furma, ali podobe; conformare, en furm, ali ſhtalt dati, ſe ṡglihati; idea, furm, pild, pergliha; modus, -di, visha, furm, manèra per peitju, ali per drugi rizhi; praescriptio, en naprei piſſani furm, ali viṡha, ena povela; proplastice, -ces, tá kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni; rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlò mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
gad m, F2, prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah, ſe tudi imenuje dipſaṡ; vipera, -ae, gad, modraṡ garmovja, kazha
gajžla ž, F9, arhabo, gaiṡhla, rubeṡzhina; disciplina, kaſhtiganîe, poſvarjenîe, ſhiba, ali gaiṡhla; flagellum, gaiṡhla; flagrum, gaiṡhla, ali tepeṡhniza; lorarius, -rÿ, tudi en voṡni hlapez s'gaiṡhlo; mastix, -gis, ena gaiṡhla; scorpio, -onis, ſtréla, gaiṡhla. 3.Reg:21; scutica, -ae, en korobázh, ali uſſinata gaiṡhla; verber, -ris, gaiṡhla, ſhiba, polénu, paliza, inu vſe tú s'zhim ſe tepe
gank m, F16, ambitus, -tus, ambulacrum, gank; arula, tudi en gánk; cryptoporticus, gank pod ṡemló; fori, -orum, tudi bervy ali ganki v'barki; gabbatha, en gvelban gank; hypaethrae ambulationes, veṡhè, ali ganki preṡ ſtréhe, na katerih ſe plèſhe; menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; orchestra, -ae, en muſt, ali gant [gank] na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali loupa; pergula, -ae, en ahker, gank, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; peribolus, tá ṡyd, ali gank, inu takeſhnu okroglu meiſtu. Ezech:42.v.7; porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajenîe; projecta, -orum, ahkerzi, vun iṡ ſtreihe porinîeni, ali ganki per hiſhah; propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred davrmi, ali pred vratmi
garter m, F9, cancelli, -orum, gartri; cataracta, tudi en garter ẛa brambo, s'ṡheléṡom okován; clathri, gartri; clathrum, et clatrus, garter; crates, -tis, ſhanzne korbe, garter; cratire, s'gartri ẛadélati, opleſti, s'brano vlazhiti; paries concratitius, ena ſteina s'gartri, ali s'plotá ſturjena; ritiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhes Altár. Exod:38.v.5; transenna, en garter
gartroža ž, F6, alabastus rosae, ta ṡeleni knof gartroshe preden pozhi; calyx, -cis, calyculus, tudi knof ene roṡhe, ṡlaſti gartroṡhe; capiteamenta, ti laſſi, na katerih ſtojè ti gèli tiffilzi v'gartroshi; caput rosae, ta ṡdulni knoffizh gartroṡhe; cynosbatos, -ti, ſarboritnize erdezhe na devjih gartroṡhah raſteo; ungvis rosae, tá beili knoffik na platelzih gartroṡhe
gavge (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127. [Iz katerega Trubarjevega dela je Pohlinov navedek, nismo mogli preveriti. Pregovor: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ṡa miẛo posajajo, ima tudi Vorenc v slovarju na str. 14a . Podobna zapisa imata npr. Sebastijan Krelj: Brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi (Plet.II., 762, vésiti), in Janez Svetokriški v Sacrum promptuarium, Pars II., Venetiis 1695, 9 in 10: Ah kulikukrat en velik tat ſapouej tiga maliga tatova obeſsit! ... satorai je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty, ampak sa te maihine.]
gel prid., F14, capiteamenta, ti laſſi, na katerih ſtojè ti geli tiffilzi v'gartroshi; cerinus, gele farbe; crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari ſhegi, gele farbe; flammeolum, en takeſhen maihen giel ſhlár; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; flavere, vel flavescere, gielbati, giel ali ṡholt biti, giel perhajati; flaveus, giel ali gèlbaſt biti; flavus, -a, -um, ṡholt, giel; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; hiacynthus, -ti, tudi gele ṡhide; luteolus, -a, -um, kar na gèlu vleizhe, enu malu gèlu; sil, -silis, ena ſorta giele ylovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude
general m, generalis, gmain, tudi ta General, ali viſhi te voiṡkè, inu teh Duhovnih
gladiti nedov., F15, blandiri, ſe radovati, eniga gladiti, tudi milovati, ſe perliṡovati; circummulcere, lipú ſnaṡhnu gladiti, ſhtrikati; delaevare, gladiti; demulcere, gladiti, peradovati, na lagkim tipati; laevigare, laevare, gladiti, gladku, inu ravnu délati; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; mulcere, gladiti, radovati, perliṡovati; palpare, palpari, gladiti, tezhlati, tipati, potipati; permulcere, pogladiti, gladiti; polire, gladiti, palirati, gladku délati; pumex, -cis, lahki kamen, morṡki lahki kamen, kateri plava, inu ſe s'nym tá terdi kamen palira, ali gladi; pumicare, s'takeſhnim kamenam gladiti; remulcere, ṡupèt gladiti, inu ſe rodovati, ſe ṡupèt perliṡovati; titivillitium, -tÿ, tú kar nyzh nevelá, tú kar od ſukna doli pada, kadar ſe lika, inu gladi, máh od ſukna
glavič m, F3, antes, antium, rozhize na vinski terti, tudi glavizhi na ſtebri; capitellum, glavizh, glaviza na ſtebri; epistylium, en glavizh na enim ſtebri, ſtebra capitel, 3.Reg:7
glažek m, F3, caliculatim, po glaṡhiku, po peharzu; capula, vinṡka poſſodiza, glaṡhik; cucullus, tudi en glaṡhik meniſhez
gledanje s, F24, amaurosis, ſlabúſt tega gledanîa; amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali zimper ṡa gledanîe; aspectabilis, vrédin gledanîa; cavea, tá ṡdulni pod, ali proſtor k'gledanîu; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro ali comedio nareja; comicus lusus, ena ygra ṡa gledanîe; conspiciendus, -a, -um, vrédin gledanîa; eminentia, -ae, poviſhanîe, viſſokuſt, vun gledanîe, viſſok ſtán, velika zháſt; exstantia, kar naprei ſtojy, ali vun gleda, vun gledanîe ene rizhy; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; observatio, observatus, -us, gledanîe, merkanîe, ṡahranenîe; orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega igranÿa, ali kauklanîa; prospectus, -us, gledanîe; prospicuus, -a, -um, raminu vidèzh, premozhán k'gledanîu, inu h'zhudovanîu; spectabile opus, enu lipú, gledanîa vrédnu déllu; spectaculum, -li, raṡgled, ygra k'gledanîu; spectandus, -a, -um, leip, inu vrédin gledanîa, ṡa gledanîe; spectatio, gledanîe; suspectus, -tus, gori oṡeranîe, k'viṡhku gledanîe; theatricus, -a, -um, theatralis, kar ſliſhi k'hiſhi tega gledanîa; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; visendus, -a, -um, vrédin gledanîa
glih prid., F49, adaeque, v'glihi vishi; directus, -a, -um, glyh, ravin; diſsimilis, nepodoben, ne enák, ne glih; instar, raven, takú, glih kakòr; itiden, glih; jugamentum, -ti, vſe ṡhlaht ṡvèṡe enimu jarmu glih, vkleipanîe; membranaceus, pergamenu glih; par, -ris, en par: tudi glih, enák; parilis, -le, enák, glih, verſtnyk, glih vréden; persimilis, -le, cilú enák, cilú glih; similis, -le, glyh, enák, podobin; similiter, ravnu takú, v'glihi viṡhi; unanimis, -me, enake miſli, ene vole, vſi glih; verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi enák; prim. vglih
glista ž, F8, lumbrici, gliſte; lumbricus, -ci, gliſta, iṡ ṡemlè, ali v'zhlovéku; tinea, -ae, en mol: tudi ena gliſta v'trébuhu; tineosus, -a, -um, polhin gliſt; vermina, gliſte, od gliſt boléṡan, trébuha boléṡan; verminare, obzhervovéti, gliſt klanîe iméti; verminosus, -a, -um, gliſtou, polhin gliſt, zhervojédin
globok prid., F10, alveolus, ena globoka ṡkléda; baratrum, enu veliku globoku meiſtu, ali jama, en globoki prepod, is kateriga ſe ne more vunkai priti; bipedanus, -a, -um, dvá zhevla globoku; cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla luknîa; praealtus, -a, -um, ſylnu viſſok, cilú viſſok: tudi ſylnu globok; profundus, -a, -um, globok; quies alta, enu globoku ſpanîe; uncialis altitudo, kar je ṡa en palz viſſoku, ali globoku; vorago, -inis, jama, ali karniza ſylnu globoka, ena vertazha
glog m, F4, ornus, -ni, javor: tudi tá beili tern, ali glóg, ima ardezhe jagode ṡa tyze; rhamnus, -ni, en ternou garm, glog, ternîe. Jud:9.v.14. Glog; rubus, -bi, en glog, garm, rubida, oſtroṡhniza
gmajn1 prid., F29, adagium, -gÿ, pripuviſt, gmain govorjenîe; compascuus, -a, -um, paſha vſim gmain; communis, et commune, gmain; communiter putabant, ſo bily gmain miſli; fama, -ae, gláṡ, enu gmain govorjenîe, ſlovenîe; frumentatio, tudi enu gmain vun dilenîe ṡhita; generalis, gmain; jus gentium, vſih narodou gmain praviza; oecumenicus, vſim gmain; pervulgatus, -a, -um, reṡlaſſen, ali gmain ſturjen; publica via, gmain poot, ozhitin; publicare, vun klizati, oṡnaniti, ozhitovati, gmain ſturiti; publicus, -a, -um, ozhitin, ozhitni, gmain
gmajna ž, F26, anathema, -tis, v'pano cerqueno djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine; caetus, gmaina; coëtus, ṡbraliṡzhe, gmaina, enu v'kúp ṡbraliṡzhe ludy; communitas, gmaina; concinio, -onis, pridiga, v'kúp ṡbraliṡzhe ene gmaine; ecclesia, Cerkou, ali ena gmaina, ali v'kúp ṡbraliṡzhe; ecclesiastes, -ae, en pridigar, kateri od ene gmaine govory; excommunicare, panati, panovati, vun s'gmaine vrézhi; jus publicum, prauda te gmaine, k'nuzu ti gmaini; pascua, -orum, pashe, gmaine ṡa paſho, proſtor ṡa paſho; peculator, -oris, en tat, kateri eni gmaini, ali enimu firṡhtu krade; pecunia publica, ene gmaine danarji; plebecula, -ae, is gmaine enu kardelze; plebs, ludſtvú, kardelu, is gmaine; populare, tudi te gmaine lubau ṡadobiti; popularis, -re, te gmaine, ali tega folka; popularis, is te gmaine, ali deṡhelán; populatim, od eniga folka, ali gmaine, do druge, ṡkuṡi vuṡ fólk; populis, -li, en fólk, ena gmaina v'méſti; quiritatus, -us, enu neiṡrezhenu krizhanîe eniga folka, ali gmaine; respublica, opzhina, gmaina; synagoga, ṡbraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; universitas, vſeṡkupai s'hajanîe, tá gmaina povſód; vulgare, ozhituvati, v'mei gmaino reṡglaſſiti; vulgò, vekſhi deil, po navadi tega folka, v'gmaini
gnada ž, F19, Búg, kateri je meni dál tó gnado; [Búg] bó tudi meni dal tó nîegovo dobrutlivo gnado; conferre gratiam, s'gnado obdeliti; dedititius, -a, -um, is gnade gori vṡèt; favere, enimu gnado, ali priaṡen ſturiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; flagrare gratia, veliko gnado iméti; grates, gnade, hvale; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡnivu djanîe, ṡahvala; ignoscentia, gnada, odpuṡzhanîe; infacundus, -a, -um, kateri néma cilú obene gnade v'govorjenîu; lex gratiae, poſtava te gnade; oraculum, -li, ſtol te gnade, prerokovanîe; parem gratiam reffere, ſe enaku ṡahvaliti, enako gnado poverniti; propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado ṡkaṡati; propitiatorium, ſtol te gnade; propitiatorium, Tron te gnade, ali ſtol te gnade. Exod:25.v.17; reperire gratiam, gnado naiti
gnanje s, F2, eminatio, -nis, gnanîe, tudi groṡenîe; procursus, -us, procursio, vunkai gnanîe, ali vunkai teikanîe
gnati nedov., F49, agitare, naprei gnati, ſem ter tiá gnati, metati; catharticus, -a, -um, kar ṡhene, ali purgèra; circumagere, okuli gnati; circumagit, okuli ṡhene; dentire, ṡobè raſteozhe iméti, ṡobè vun gnati; eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti; florescere, ṡazheti zviſti, zime gnati; folia arborum exeunt, perje na drevju vun ṡhene, drevje odganîa; gemmare, gemmascere, berſt, ali popje gnati; medicamentum relaxans, vel laxativum, [arcnija] katera h'ſtollu ṡhene; minare, goniti, gnati; pabulari, paſti, pokladati, na paſho gnati; pellere, gnati, tirati; procurrere, mimú tezhi, vunkai gnati
gnilost ž, F9, apophlegmatismus, [arcnija] katera vun is uſt ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; gangraena, -ae, rák, boléṡan, divje meſſu, ṡazhetek gnyloſti; marcor, -oris, gnyloſt; putredo, gnyloſt, ſtrohniloſt; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; sideratio, tudi kadar ṡkusi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; tabes, -bis, gnyloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui; tabitudo, gnyloſt, pogublenîe
gnoj m, F24, bolbiton, volovṡki gnui; empyema, tur na perſih, de eden naſnago, gnoi, inu kry vun mèzhe; feretrum stercorarium, trage ṡa gnui; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; fimus, -mi, gnoi; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati; marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu gnui; muscerda, miſhji gnoi, miſhji drek; praetergere, obriſſati, otréti, en gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim; pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; pus, -puris, gnoi; sanies, -ei, gnoi, ſokerviza s'gnojom, gnui; saniosus, -a, -um, gnoján, polhin gnoja, vuṡ gnyl; saperda, en kúp ſmardezhiga gnojá, inu ſmradú; stercorarius, -a, -um, kar k'gnoju ſliſhi; stercorosus, -a, -um, polhin gnoja, ali govne; stercus, -oris, gouna, lén, gnui, drek; sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa gnoi; suscerda, -ae, ſvinski gnoi; tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul gnui
gobec m, F13, bucculentus, kir ima velika uſta, velik gobez kakòr lev; camus, tudi korba na gobzu konskim; faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; inorus, -a, -um, pres uſt, pres gobza; mus araneus, myṡh s'ṡhpizaſtim gobzam; postonis, koynṡkiga gobza ṡheleiṡu; postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinski gobez; rictus, -us, divje ṡvirine gobez; rostrum canum, paſji gobiz; rostrum cervorum, jelenou gobiz, jelenṡki gobiz; rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina; trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
godec m, F2, citharaedus, kir na ſtrune ygra, tudi godiz; fidicen, godez
godrnjati nedov., F6, commurmurare, v'kupai mermrati, godernîati, pomagati mermrati; emutire, mermrati, godernîati; gannire, tudi godernîati; murmurare, nêrgati, mermrati, godernîati, ravſhlati, nîergati; obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè; ogganio, vel obgamnio, -re, s'shlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa bolè
goleno s, F2, crus, -ris, golénu, gléṡen; tibia, -ae, piṡzhal: tudi ta zeu pod kolénam, goleinu
goljufen prid., F14, decipula, golufni fuglouṡh, ſpringhaiṡel, ṡaderga; dolosus, -a, -um, goluftni, golufin; fallens, neobſtojezh, golufen; falsum, -si, ena fólṡh laṡh, ali golufna reizh; fravdulentus, -a, -um, golufni; implanatus, veliku golufin, nepoglihan; machina, -ae, machinamentum, tudi enu golufnu ṡmiſhlanîe; machinatio, golufnu ṡmiſhlovanîe; pancratiastes, -tae, en takuſhni hitri, inu galufni ṡhtritar; sophisma, -tis, enu golufnu govorjenîe, golufnu, hitru, firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe; subdolus, -a, -um, galufin; vafer, -ra, -rum, golufin, ziganaſt, pregnán, hitir; versutus, -a, -um, premoder, prekunṡhtin, golufin, raṡumin, prekanîen
goltanec m, F9, faux, fauces, golt, gerlu, gobez, goltanez; frumen, -nis, tá golt na verh garla, goltanez; gurgulium, goltaniz; guttur, goltaniz; rumen, -nis, goltaniz, ali tú jabolzhize na garli; stomachus, -chi, ṡhelodiz: tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; tonsillae, -arum, krji goltanza, ali poṡhirka per korenu, kuſherjou bolésan; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali tá goltaniz; trifaux, -cis, kateri ima try garla, ali goltanze, ali gobze
goniti nedov., F8, agi, voditi, ali goniti; eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti; exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli goniti; exigere, terjati, vun goniti; dispescere, reṡdruṡhiti, pelati od paſhe, notar pelati, goniti, lozhiti; feras excitare, et agitari, ṡvirino goniti, inu loviti; minare, goniti, gnati; trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi goni
gorak prid., F29, adaestuare, vrozhe biti, gorkú perhajati, perpékati; calda, -ae, gorka voda; caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba; caldarium, kotel ṡa gorko vodó; caldus, -a, -um, gorák; calens, topál, gorák; calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti; calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen; coctura, -ae, gorka roſſa, gorku vremè; concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti, gorku ſturiti; congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam gorku ſturiti, povréti; excalefacere, ṡagréti, gorku ſturiti; excalefactoria vis, ena gorka múzh; fervidus, -a, -um, vrózh, vrél, gorák, fliſſik; heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; obcalere, ogréti, okuli, inu okuli gorák biti, ali ſe ogréti; praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu gorák; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih inu vrozhih deṡhelah; propinigeon, ena kamra, ali gorki shtibilz per hiſhi; recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali gorku perhajati; refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali gorku ratati; Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu gorka; themas, en gorák gvant; thermopôla, -ae, en kuhar, kateri gorke jidy predaja; thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe gorke ṡhpiṡhe predajajo; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
goreti nedov., F12, ardere, goreti; gory, ardet, alias gori, sursum; as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more goréti; exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali goréti; febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik gory, inu s'vunai je marṡal; flagrare, goréti; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu goréti; myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu gory; potenter ardet, mozhnu gory; sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; uri, goreiti; prim. goreč
gospa ž, F8, cosmeta, -ae, zirar, ali zirarza, te katere lipú Goſpè goſpè ſplétajo inu narejajo; domina, goſpá; gynaeceum, ena kamra ṡa Goſpè; matrona, -ae, ena zheſtita ṡhena, ali goſpá; orea, -ae, tudi puhſhiza sa maṡilu teh goſpei; pedisqua, -ae, ena moiṡhkra, katera ṡa goſpó grè; umbella, -ae, ena ſeinzhiza, ali taiſta ſtreiſhiza, katero te velike goſpè v'rokah pred ſabo noſſio, de yh ſonze ne opezhe
gost prid., F
26,
acini, goſte jagode;
addensare, goſtú ſturiti, ṡgoſtiti, v'kúp perpraviti;
condenṡ
are, goſtiti,
goſtú ſturiti;
condensus, -a, -um, goſt;
conspiſsare, ṡgoſtiti,
goſtù ſturiti;
densatio, goſtuſt,
goſtú delanîe;
densare, goſtiti,
goſtú ſturiti, ali délati;
densere, goſtú delati;
densi capilli, goſti laſſi;
densus, -a, -um, goſt;
expiſsare, goſtú ſturiti;
maſsare, na kúp noſſiti,
goſtú délati;
multibardus, s'ſylnu veliko, inu
goſto bradó;
obtutus, -us, ogledanîe, ali ṡagledanîe,
goſtú pogledanîe;
offa, tudi en
goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen;
opacus, -a, -um, ſénzhen, od
goſtiga drevja temmán;
pannosa faex, goſte droṡhjè, na katerih ſe klabuk ſtury;
perdensus, -a, -um, cilú
goſt;
praedensus, -a, -um, pregoſt, ṡlú
goſt;
pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna
goſta ṡhpiṡha;
ſaltus, -ti, ena
goſta hoſta;
spiſsare, goſtiti, ali
goſtú ſturiti,
goſtú narejati, ali narediti;
spiſsescere, goſtú ratati,
goſtú perhajati;
spiſsus, -a, -um, goſt- gostejši , hippolaphatum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor tá vertna
gostarija ž, F8, coena Hecates, ṡhleht goſtarje, ſyr inu krúh; epulari, lebati, goſtarie derṡhati; epulatio, goſtaria, lebanîe, goſtovanîe; epulo, -nis, tudi tá, kateri goſtarie derṡhy; epulum, ſhpiṡha, goſtaria; pollucibilis coena, velike, inu shlahtne goſty, vezherja, ali goſtaria; polluctum, -cti, ena velika, inu bogata goſtaria; sportula, -ae, ena ṡhleht goſtaria
gostovanje s, F16, charistia, en veſſel praṡnik, ali v'kup prihod, ali goſtovanîe v'mei ṡhlahto; comeſsator, tá tovariṡh v'lebanîu, v'goſtovanîu, poṡhréſhnik; convivium, goſtovanîe; cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; curare convivia, goſtovanîa perpravlati; dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu offertni v'ſhpiṡhah, ali v'goſtovanîu; dies epularis, genialis, dán tega goſtovanîa; epularis, -re, tá kateri k'goſtovanîu ſliſhi; epularis dies, dán tega goſtovanîa; epulatio, goſtaria, lebanîe, goſtovanîe; persicus apparatus, enu dragu ṡhlahtnu goſtovanîe; pollucere, laskatati, ſylnu ſvitléti, ſe puſtiti viditi, ṡlaſti ṡgoſtuvanîam; pollucibiliter, s'velikim goſtovanîam; repotia, -orum, goſtovanîa po ohzeti, s'temi oſtanki, oſtanki; syssitia, -orum, enu gmain purgarṡku goſtovanîe; tractatio, tractatus, -tus, goſtovanîe, andlanîe
gostovati se nedov., F3, convivari, ſe goſtovati, goſty derṡhati; epulandus, -a, -um, tá kateri ſe ima goſtovati; epulari, lebati, goſtarie derṡhati: tudi zehati, ſe goſtovati
grča1 ž, F6, adagia sunt: déla kakòr garzha; bruscum, -ci, tudi javorava gerzha; centrosus, -a, -um, polhin terdih gerzh; centrum, ſrédúſt ene rizhy, ena gerzha v'lejſſi, ali ṡhila v'kameni; molluscum, -ci, tá garzha javoroviga dreva, vſa ṡkriṡhpana; nodus, -di, voṡál, knoff, garzha
grdo prisl., F24, absurdè, oſtudnu, neſnashnu, gardú; barbarè loqui, gardú govoriti; conscelerare, gerdú pregréſhiti, gardú vmaṡati, omadeṡhiti; convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati, gerdu lajati; convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami gardú vdélati; criminari, krivu ṡatoṡhiti, gerdú gréſhiti; defaectare, gardú vdélati; flagitiosè, hardú, pregréſhnú; foedè, gardù, neſnaṡhnu, ſmardezhe; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; inconditus, -a, -um, nashtalten, gardú ſturjen: tudi neskranîen; indecorum, neſpodobnu, gardú; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; inficere, oskruniti, vmaṡani, gardú vdélati; obscoenè, gardù, ṡhpotlivu, kurblivu; peminosus, -a, -um, ſmardezh, kar gardú ſmardy; perditè, gardú, ṡgublivu; sceleratè, oſtudnu, gardú, pregréſhnu; sordidè, gerdú, oſtudnu, ſmetnú; subabsurdè, enu malu gardú, inu norzhaſtu; succurssorius equus, koyn, kateri gardú hodi, inu ſtrèſſa; torvè aspicere, poniglovu gledati, gardú gledati; turpiter, gardú, oſtudnu
griz m, F3, cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; morsus, -us, gris, griṡenîe; tormina, -num, griṡ, griṡenîe, klanîe v'ṡhelodzi, kryi tezhenîe
grmenje s, F4, boanarges, ſyn Boṡhji, ali ſyn tega garmenîa; detonare, viſſoku ṡagarméti, ṡavpiti: tudi nehati od garmenîa; intempestas, ut intempestas coeli, garmeinîe, bliskanîe, hudu vreme; tonitru, tonitrus, -tus, tonitruum, -trui, grum, treiṡk, ga[r]meinîe
grob m, F19, aetas acta, vel exacta, tá preideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob lety; bustum, en grob, ali truga; capularis, ſtariz, motoren, kateri vus v'grób viſſi; cenotaphium, en zhaſtni praṡin ṡmiſlen grob, ali enu ṡnaminîe eniga groba; conchilium, tudi en grób; conditivum, grob; conditorium, en grób, ṡkramba; crypta, -ae, en grob, ṡherh; epitaphium, piſmu na grobi, ali verhu groba; heroum, heroi, en grob ſturjen h'zhaſti ene ṡhlahtne perſone; inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe; monimentum, vel monumentum, en ſpomyn, ſpominik, grob; sarcophagus, -gi, en mertvazhki grob; sepulchretum, en britof poln grobou; sepulchrum, -chri, grob; tumulus, -li, grob, jama ṡa merlizha, kup; tymbus, -bi, en grob
grozenje s, eminatio, -nis, gnanîe: tudi groṡenîe
groziti se nedov., F4, eminari, goniti, gnati: tudi ſe groṡiti; intentare, prititi, ſe groṡiti, ṡhugati, napeti napîniati; malè dicere, ſe groṡiti; minari, ṡhugati, pritéti, ṡapritéti, ſe groṡiti
grozovit prid., F23, atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud; barbara gens, ludjè groby, groṡoviti, neuſmileni; crudeles terrae, groṡovite deṡhele; dirus, -a, -um, groṡovit; efferus, -a, -um, ṡlobán, taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; ferocire, divjati, groṡovit perhajati; ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják; ferox forma, tudi groṡovite ſhtalti; ferus, divji, groṡovit; horrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, ali ſtraſhán; horribilis, -le, groṡovit; horrisonus, -a, -um, kar daje enu groṡovitu ſhumenîe; immania saxa, velike, inu groṡovite ṡhkale; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; ſtraſhán, groṡovit; perhorrendus, -a, -um, ſylnu groṡovit, inu ſtraſhán; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy dopernaſhajo; praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú groṡovit; subhorridus, -a, -um, enu malu groṡovit, ali ſtraſhán; tremendus, -a, -um, ſtraſhán, groṡovit; trucidatio, morjenîe, groṡovitu vbyanîe; truculentus, groṡovit, ſtraſhán; trux, -cis, groṡovit; tyrannicus, -a, -um, groṡovit, neuſmilen
grozoviten prid., F8, crudelis, groṡovitin, nevſmilen; crudescere, groṡoviten perhajati, tudi oſroviti; formidabilis, groṡoviten; horrens, groṡoviten; immanis, groṡoviten, velik, ſylnu velik, ſtraſhán; immitis, groṡoviten, nekroták, nepokojen; inclemens, -tis, nevſmilen, nepriaṡniu, groṡoviten, negladiu; saevus, -a, -um, groṡovitin, ṡlobán, ſylnu húd
grozovitnost ž, F7, atrocitas, ṡlobnúſt, grimnoſt, grimnikaſt, groṡovitnoſt; diritas, groṡovitnoſt; diritas, -tis, groṡovitnoſt, nevſmilenîe; ferocia, -ae, prevṡètnoſt: tudi groſovitnoſt; immanitas, groṡovitnoſt, neſmèrna velikoſt; inclementia, nevſmilenîe, groṡovitnoſt; saevitia, -ae, groṡovitnoſt, slobnúſt, britka hudoba
grušt m, F2, machina, -ae, machinamentum, -ti, grúṡht, meſtria, ſléhernu orodje k'déllu ſluṡhezhe, tudi enu golufnu ṡmiſhlanîe; pedamen, -nis, vel pedamentum, -ti, grúṡht, podpurnîa; prim. grust
gubno s, F3, area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe, kadar ſe enu gubnu nareja; trituratorium, -rÿ, ṡkladên: pod, kir ſe mlati, gubnu; prim. jugno
guselli –, acicula, -ae, tudi ena dolga tenka morska riba, po lashku Guſelli
gvelb m, F11, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per gvèlbu; arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; camerare, gvelbati, gvelb délati; concameratio, gvelbanîe, gvelb; cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod gvelbi predaja, ali ſtazuno ima; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati; fornix, gvelb; testudo, en gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza
gvelbanje s, F2, concameratio, gvelbanîe, gvelb; fornicatio, gvelbanîe: tudi kurbanîe
gvelbič m, diſseptum, -ti, reṡgraja: tudi en gvelbizh ẛa ognîeno ſylo
gverc m, F5, aromata, dragu korenîe, ſhpecerîe, gvèrz; gingiber, vel zingiber, enu gvèrz korenîe, Imber, jmberova ṡhtupa; murina, -ae, vel myrina, -ae, enu vino s'gverzom narijenu, kateru ſo nékadai ludè pyli; pigmenta, malarske farbe; tudi gverz. 4.Reg:20; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37
gvirc m, F2, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; ungula, tudi ena lipú diſhezha reizh kakòr gvirz. Eccl:24.v.21
gvircen prid., F2, bdelia, -ae, tú gvyrznu drivú; cyprus, tudi enu gvirznu drivú
h predl., F178, ad, k', h', bliẛu, do; ad hoc, h'timu, ſhe daile; adnare naves, h'barkam plavati; ciere alvum, h'ſtolu perpraviti; congrex, h'zhreidi perdruṡhen; conquinarius, -a, -um, kar h'kuhi ſliſhi; escarius, -a, -um, kar h'ſhpiṡhi ſliſhi; evastare, ṡatréti, h'puṡzhavi ſturiti; fumans ara, Altar h'kadenîu; funerare, h'pogrèbu neſti, pokopati; item, tudi takú, h'timu, ṡupèt; legibilis, -le, lagák h'branîu; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje, ali opomina; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; postremò, h'puſlednîmu
hči ž, F13, adoptatus, -um, isvolen, ẛa ſyna, ali ſa hzhér gori vsèt; filia, hzhy [str. 87b ]; filia. 1. hzhy [str. 236a ]; gener, sèt, hzhère móṡh: ſvák. Esdrae II.cap.6.v.18; gener, tochterman, Eidam. 1. Set, hzhère mósh; matruelis, -le, ſyn, ali hzhy od materniga brata; mula, meṡgiza: tudi eniga farja hzhy; nata, -ae, ena hzhy; progener, vnuke mòṡh, ſyna, ali hzhère ṡet [str. 175a ]; progener. 2. vnuke móṡh, syna ali hzhère set [str. 237b ]; pronurus, -us, ſyna, ali hzhère ṡhena [str. 175b ]; pronurus. Des Enkelsfrau. 2. syna, ali hzhère shena [str. 237b ]; sponsare, eno hzhèr enimu oblubiti k'ṡakonu
hiša ž, F102, aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; cancellaria, piſſarska hiſha; casa, -ae, ena ṡhleht hiſha, kozha; coenaculum, vezherje meiſtu, leitna hiſha; curare domum, ẛa hiſho ṡkerbeti; domesticatim, od hiſhe do hiſhe; domus, hiſha; dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe, hiſha k'ſpanîu; è domo, is hiſhe, ali od hiſhe; gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; incolumes aedes, dobru pozimprane hiſhe; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; refectorium, ṡa jeid hiſha; suggandia, ſtreſhiza pred hiſho; textrina, -ae, tkalza hiſha; zeta, -ae, hiſha ali kamra
hišica ž, F9, aedicula, Cerquiza, Capeliza, hiſhiza; attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske hiſhize, utte; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; casula, hiſhiza, vttiza; cochlea, -ae, eniga polṡha hiſhiza; exedra, vel exhedra, tudi pridiṡhniza, hiſhiza raven Cerque. 4.Reg:13; gurgustium, -y, ena ṡhleht hiſhiza, en kozhuriz; ligellum, -li, ena utiza, hiſhiza, en kozhurez; mapalia, -orum, utte, erperge, hiſhize
hitrost ž, F20, celeritas, celeritudo, hitrúſt, jedernoſt; dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu hitroſt, rozhnoſt, jedernoſt; extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena hitrúſt, jedernoſt; festinatio, hitróſt, nagloſt; impigritas, hitroſt, netraglivoſt; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; panurgia, -ae, hitroſt, premodrúſt, prekunṡhtnoſt; pernicitas, hitroſt; practica huius mundi, hude kunṡhti tega ſvitá, hitroſt eniga opravila; praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarîe, folṡhia, kakòr ty kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei; properantia, -ae, hitrúſt, hitra hoja; rapiditas, hitroſt, ṡmaknenîe; sagacitas, -tis, modra hitrúſt, inu obzhutlivoſt, hitra ṡaſtopnoſt inu raṡumnoſt, hitrúſt; solertia, -ae, hitroſt, kunṡhtna ṡaſtopnoſt, viſſoka modrúſt, ali raṡumnoſt; subitatio, nagloſt, hitroſt, ena hitra nagla reizh. Sap:5.v.2; techna, -ae, kúnṡht, hitroſt, folſhia, golufia, ṡkrivne, hitre, ṡavite kúnṡhti; tigris, -dis, ena is neṡnanih krajou ali deṡhèl Riſſa, katera je hitra kakòr ſtréla, tudi od hitruſti ima jmè; vaframentum, -ti, hitrúſt, pregnanoſt; velocitas, hitroſt
hlod m, F7, fustis, hlod, poliza, podvèrik, krepel, povierik, drog; fustuarium, -rÿ, tepenîe s'eno palizo, ali hlodom; lignum, leis, polénu, hlod, povirik, krepel, drivú; mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè; palangae, ty hlodi, ali valerji, na katerih te barke, ali ladje v'murje pahnejo, ali vunkai vleizhejo; proceres, tudi taiſti kameni, ali hlodi, kateri is ṡyda vun gledajo, de ſe vodar na nîe ſtavi; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
hod m, F5, ambulatio, hod, hoja; iter, ceſta, raiṡha, tudi zéſta, hod. Iter unius diei, en dán hodá; primatus, -us, tú narpervu, ali imenitniſhe meiſtu, naprei hod, ta viſha obláſt; transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi hoja, v'prég hod; prim. iz hod
hoja2 ž, F4, abies, -tis, ena hoja ali ſmréka; agaricum, vel cus, ena goba od ſmréke ali hoye; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki ali hoji, v'katerih je ſéme
hrana ž, F10, alimentum, alimonium, alimonia, reja, ſhpiṡha, ſpendia, hrana, vshitik; alitura, reja, ſhpiṡhanîe, hrana; annona, leitina, hrana, ſhpendia; cibarium, -ria, ſhpisha, hrana; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; demensi, -si, en odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi odlozhena vſakdanîa hrana; educatio, reja, hrana; edulium, -lÿ, hrana, ſhpiṡha; nutricatio, vel nutritio, nutrimen, nutrimentum, hrana, reja
hraniti2 nedov., F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliotheca, kir ſe buque hranio; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuum, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿ, ṡacriſtie, enu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -ni, ſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -le, kar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servare, hraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani
hrastica ž, crustula, -orum, tudi hraſtiza, ṡhkoryza, pogazhiza preṡ quaſſu
hudič m, F7, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; anathema, cerquena pana, kletou, hudizhu ṡdajanîe, v'pano dján; beelzebub, firṡht teh hudizhou; diabulus, hudyzh, ṡludi, vrág, toṡhnyk graecè. Sap:2; leviathan, tudi tá hudyzh. Job:3. et 40; pythonici, prerokavzi is hudizha; satan, satanas, hudyzh, ſovraṡhnik, ṡupargovorèzhi
igrati nedov., F20, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti, ygrati; chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá; choragus, tá kateri ygrá, ali naprei pleſhe; citharaedus, kir na ſtrune ygra, tudi godiz; colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali ygrá; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt ygrá; fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument ygrati; ludo, -re, ygrati; lusitare, li eno ygró ygrati; lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygra; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez? pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; psallocitharistae, kateri na ſtrune ygrajo; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati
imenovati dov. in nedov., F18, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; axare, imenovati; buccelatum, en zukraſt bishkotez ṡa namakanîe v'malvashÿ, lahi ga imenujejo buzolai; denominare, jemenovati; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvitke imenujejo; medica, -ae, enu ṡeliṡzhe ... s'pervizh raſte kakòr detela, ṡatú eni ga imenujejo ṡlatiga kamena detela; mitra, -ae, ṡhkofia kapa, neikadai ṡhene, inu moṡhè ſo v'Egypti noſſili tumbane, katere po latinṡki ſo imenovali mitra; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu ... apotekarji ga imenujo olander; nominare, imenovati; nuncupare, imenovati; onyx, onchis, tudi en ṡhlahtni kamen, kateri eni imenujejo Calcedonius; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni ga imenujejo s: Antona ogîn; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; tragacantha, enu ternaſtu driveṡze ... ga imenujejo dragacanth; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati; zizipha, enu drevú, kateriga ſad ty Apotekarji jujabas imenujejo
imenovati se nedov., F24, glastum, -ti, enu ṡeliṡzhe takú plave farbe rata: ſe tudi imenuje obláſt; hippolapthum, tá velika kiſſiliza ... ſe jmenuje tudi paricella; horologium, ſonzhna ura, ſicer ſléherna ura ſe imenuje horologium; laser, -ris, laserpitia, ena ſorta ṡeliṡzha, ſe imenuje hudizhou drek; melamphilum, -li, ena ſorta ṡeliṡzha, medvédove taze, ſe imenuje; mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſy redili
inu vez., F1034, eripere ex miseria, is reive inu nadluge iṡdréti; et, inu; et certè, inu ẛa gviſhnu; et etiam, inu tudi; mulierositas, lubéṡan, inu pegerovanîe k'ṡhenam; multibardus, s'ſylnu veliko, inu goſto bradó; percelebrare, povſod reṡglaſſiti, inu reṡneſti; per omne tempus, préd inu préd; suscitare, ṡbuditi, obuditi, opominiti, inu pergnati; testatus, -a, -um, ſprizhan, inu prou ṡnaiden; prim. in
išterleh m, F7, menianum, -ni, tudi en kaminat Iſterleh; pavicula, -ae, en kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; pavimentum lythoſtratum, kamenati yṡterleh; pavimentum subdiale, yṡterleh pod frai nebom; pavimentum tesselatum, s'ṡhtirivoglatimi kameni naſajen yṡhterleh; pavimentum vermiculatum, yṡterleh od vſtavleniga délla; prim. esterleh
iti nedov., F85, caseale, -lis, tudi ſerivnik, kir ſe gre h'potrebi, aiṡhilz; conternans, tú kar v'tretje leitu grè; egreſsus, -s, -um, kateri je vunkai ſhel; enterocele, huius enteroceles, predertje, de zhéva vun gredó; grandinat, tozha grè; hac transivit, je ſhel tukai mimú; maniacus, -a, -um, kateri ob pamet grè; ningit, ſneṡhy, ſnéh grè; pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi preiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; postcoenium, tu povezherji pytjè, kadar ſe grè ſpati; radius solis, v:g: truja ſvitla ṡarja je ſhla is ſonza, ſonzhna ṡarja, ṡharki, proge; redundare, zhes jiti, obilnovati, obilnu biti, naṡai ſe pervaliti, od polnoſti zhes jiti, napolniti; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu; vadens, kateri grè; vadere, iti, poiti; prim. aniti, gredeoč, gredoč
iz2 predl., agreste, is pula; conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; pes, -dis, tudi ena is glave úṡh; rure redire, is pula naṡai priti; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèsan, namaṡan; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti; prim. z
izbiti dov., F2, elidere, isbidti/ iṡbiti, iṡbiti: tudi ozhiniti, v:g: ṡhitu; prim. izbijen
izdolbsti dov., F2, excalpere, iṡdubſti, iṡréṡati, iṡpraṡkati, iṡkluvati; excavare, iṡdubſti: tudi vun ṡkopati
izdreti dov., F6, eradicator, tá kateri vunkai ṡreve, s'koreniko iṡdere; eripere, iṡmakniti, odteti, iṡdréti; eripere ex miseria, is reive inu nadluge iṡdréti; evellere, iṡpukati, vun ṡdréti, iṡdréti; explantare, iſſaditi, iſtaviti, tudi iṡdréti; stringere gladium, mezh iṡdréti
izlagati nedov., F10, aperio, -ire, odkriti, odpréti, iṡlagati, vganiti; enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi jṡlagati, yṡnaiti; explicare, reṡloṡhiti, iṡlagati, reṡviati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more iṡlagati; interpretari, tolmazhiti, iṡlagati; male interpretari, na hudu iṡlagati; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati
iznajti dov., enunleare, jederze is lupyn jemati, tudi jṡlagati, yṡnaiti
izpukati dov., F3, eradicare, vun s'koreniko ṡrovati, ſtergati, iṡkoreniniti, iſpukati; evellere, iṡpukati, vun ṡdréti, iṡdréti; excisare, iṡpukati, tudi raniti, isſékati
izsaditi dov., explantare, iſſaditi, iſtaviti, tudi iṡdréti
izsekati dov., F3, excindere, vel exscindere, vun ṡréṡati, ſeſeikati, iſſékati; excisare, iṡpukati, tudi raniti, isſekati; exscindere, vun ſtrébiti, ṡatréti, iſékati, ṡréṡati
izstaviti dov., explantare, iſſaditi, iſtaviti, tudi iṡdréti
ja prisl., F11, atque adeo, ja tudi; etiam, já tudi; ita, ja, takú; quin, ṡakai ne, tú nikar, já; quinetiam, já tudi, zhes tú; quinimo, já kakupak, já reiṡ; sanè, ſlabodnu, já, ṡagviſhnu; sane quidem, já, jeſt hozhem: prou ſicer; sic, ja, takú, takú je; utique, já, takú, kakupak, ṡagviſhnu
jablon ž, F2, malus, -li, jablon, tudi tú drivú v'eni barki; pomus, -mi, jablon
jabolko2 s, F2, oculi pupilla, ṡerklu, teh ozhy jabolku, ali jederze; patella, -ae, tudi jabolku, kugla na koleini
jacint m, F2, hyacinthinus, -a, -um, fiolaſte farbe, kakòr en jacynt; hyacinthus, -ti, tudi en ṡhlahtni kamen, jacynt
jadro s, F11, antenna, tú pervu jadru v'barki; arthemon, tú maihinu jadru, ali plahte na barki; carbasa, -orum, jadra s'platna v'barkah; carchesia, ſhtriki, inu luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki; dolones, orodje ṡa ladje, ali ſprava, kakòr jadru, veſla, etc:; velari et hoc velare, kar jadram ſluṡhi; velifer, -ra, -rum, ladja, ali barka s'jadrom; velificare, velificari, v'vétri s'odpertim jadrom ſe voṡiti; velificatio, s'odpertim jadrom v'vetru pelanîe; velivolum mare, tú morje, na katerim ſe s'jadrom voṡi; velum, -li, en pert: tudi tú jadru platnenu v'ladjah
jagned m, F3, populetum, -ti, kir topolovina, jagnedi, ali topolke raſteo; populifer, -ra, -rum, ut Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi; populus, -li, tudi en topol, ali jagned
jagoda ž, F20, acini, goſte jagode; acinus, -i, jagodiza, pizhki, grosda jagoda, paperki; bacca, -ae, ṡarnîe jagode kateru v'kupai ne ſtoji; bumamma, grosdi s'debelimi jagodami; chamaelaea, ena ſorta ẛeliszha s'zhernimi jagodami; circaejum, sive mandragore, Nadlix, derṡklivke jagode; corymbifer, kar takeſhne jagode, groṡdjizhe noſſi, ali rody; cynosbata, ardezhe jagode na ſhpizhaſtim ternîu; deacinatus, -a, -um, od gnîlih jagod tá otrébleni groṡd; faeciniae uvae, jagode od grosdja, katere doſti tropyn dadó; fraga, -orum, jagode; fragum, jagoda; fragum. Erdtber. Erdtbeer. jagoda; malache, -chis, ſliṡ ṡeliṡzhe, ta veliki ſliṡ, kateri ima okrogle jagode kakòr ſyrze; mandragora, -ae, nadlix ṡeliṡzhe: darṡtlivke goṡdne jagode; nucleus acini, tá pezhik v'jagodi groṡdja; ornus, -ni, javor: tudi tá beili tern, ali glóg, ima ardezhe jagode ṡa tyze; ruscus, -ci, vel ruscum, -ci, miſhji tern, enu ternaſtu bodèzhe ṡèliṡzhe s'ardezhimi jagodami; solanum, -ni, paſje jagode, ṡeliṡzhe; trychnon, quae et strychnon, paſje jagode, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jagoda ž, F2, potentila jagode, Scopoli [572, 574: Potentilla. Carniol. Jagada. Jagode; v seznamu Nom. Carn. Jagode]; rhamnus, -ni, metulove jagode Scopoli [589: Rhamnus. Incolis. Metulloue Jaghe; tudi v seznamu Nom. Carn. Metulloue jaghe]
jamica ž, F12, aegilops, -pis, tudi jamiza per ozhéh; aegylops, v'kotzih per ozhéh tekozhe jamize; lacuna, jamiza pod nuſſam; lacunula, mlazhiza, luṡhiza, jamiza; omilla, sive tropa, ygra s'oreihi v'jamizo; porus, -ri, putna jamiza; praecordia, -orum, ṡlizhiza na perſih, ſarzhna jamiza, oſſerzhje; scrobiculus, -li, ena jamiza; specillum, -li, uſheſna jamiza; stria, -ae, jamize, ali ṡhlibiki na ſtebréh; striare, s'dleitom na ſtebréh, ali ſteberzih jamize, ali ṡhlibike narejati; vari, -orum, plehi na obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali jamize
jamič m, F9, colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni jamizhi; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; hydraulax, vodeni jamizh; incilia, vodeni ṡhleibi, ali jamizi, po katerih voda tezhe; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka; porca, -ae, tudi en krai na nyvi, tá viſſokota v'mei dvéma jamizhama; striatus, -a, -um, s'takeſhnimi jamizhi, ali ṡhlibiki napravlen, ali ṡréṡan: tudi malanu déllu. 3.Reg:7.v.24; sulci aquarÿ, vodeni jamizhi; sulcus, -ci, jamizh, braṡda
jastreb m, F4, accipiter, -tris, jaſtreb inu ſléherna tyza, katera krample ima; jastreb, accipiter, circus, -ci; circus, -ci, okrogloſt, zirkel, tudi en jaſtreb; vultur, -ris, kainîa, ali jaſtreb
javorov prid., F5, acer major, javorovu drivú; bruscum, -ci, draxlersku orodje, tudi javorova gerzha; mensa acerna, javorova miṡa; molluscum, -ci, tá garzha javoroviga dreva, vſa ṡkriṡhpana; plataninus, -a, -um, javorou
jelen m, F5, cervus, jelen; immiſsus canis cervis, ſpuṡzhen pes nad jelene; laticornis, en s'ſhirokimi rogly jellen; tragelaphus, en hotlivi jelen: tudi ena ṡvyr koṡlu, inu jelenu podobna. Deut:14.v.ÿ
jemati nedov., F27, consumor siti, merjem od ṡheje, konez jemlem; copiari, tudi ṡholnerje gori jemati; crescere, raſti, gori jemati; defatiscere, mozhnu doli jemati; obfuscare, pogled jemati, obtemniti; oppugnare, obdati, oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar jemati; scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine; sensim deficere, po malim doli jemati
jermenec m, F3, lemnisci, -orum, ledar, ali jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio; ligula, -ae, podveṡiza, jermènez, neſhel, kai maihiniha ṡa ṡvèṡanîe; obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè
ješprenj m, ptisana, -ae, pſhenu, jeſpraîn, jezhmenova kaſha: tudi mozhnik
jetnik m, F6, boiae, -arum, kambe, ali ṡheleṡa ẛa jetnike; captivus, vlovlen, ſluṡhên, jetnyk; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe; pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè popaſti inu vjeti: tudi ſpune, ali teh jetnikou ṡheleiṡa na nogah; vinctus, -a, -um, ṡvèṡan, pervèṡan, jetnyk
jez m, F2, cataracta, tudi en jeiṡ s'vodo; superstagnare, zheṡ yti, zheṡ tezhi. v:g: kadar voda zheṡ veyer, ali zheṡ jeiṡ grè
jeza ž, F11, bilis, ṡholzh, jeṡa; cholera, ṡholzhna boléṡan, tudi dertjè, griṡ, v'jeidanîe, jeṡa; exardere ira, od ſerda, inu jeṡe ſe vuṡhgati; excandescere, ſe reṡlobiti, od jeṡe divjati, ſe reṡjeṡiti; fervere ira, od jeṡe vréti; indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt, jeṡa; infremere, perṡketati, s'ṡobmy ṡhkripati od jeṡe ali ṡhaloſti ſe peiniti, ṡnotrai v'ſerzu ṡhalovati. Job:16; rancor, -oris, ſerd, jeṡa, pleiſnivina, gnyloſt, ſmerdizhina; ringere, vel ringi, uſta raſpirati, ſe ṡlobiti, od jeṡe s'ṡobmy ṡhkripati; supplodere, s'nogami zipatati, inu ob tla tlézhi od jeṡe; supplosio, taku zipatanie inu s'nogami telebanîe, inu od jeṡe, od ferṡhmaiti
kad ž, F2, cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda: tudi en velik ſod; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; cum, kadar; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; quando, kadai, kadar; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; prim. kader
kadilnica ž, F3, acerra, -ae, kadilniza; mortariolum, muṡhnarzhiz: tudi kadilniza; thuribulum, -li, kadilniza Cerquena
kahla ž, F4, lasanum, -ni, ena kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou; matella, -ae, matellio, -onis, ena vodena poſſoda, kahla ṡa ṡzanîe; matula, -ae, ena kahla ṡa ṡzanîe, nozhna zherpinîa; scaphium, -ÿ, tudi ena kahla ṡa ṡzanîe
kakešenkoli zaim., plagiator, tudi kateri ṡhlake, ali rane v'kakeſhnikuli viṡhi ſtury. Thim:1
kako prisl., F20, fugam ardet abire, vus gory kakú bi beṡhal; informare, podvuzhiti, odpovedati prou kaku je; librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti, kakú viſſoku ſe more ena voda napelati; praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati, kokú ſe ima darṡhati; qualiter, v'kakeſhni viṡhi, kakú; quam, kakòr, kakú; quamdiù, kakú dolgu; quantenus, dokle, kakú delézh, dokler; quanto tempore, kakú dolgu; quantulus, -a, -um, kakú malu maihin; quantus, -a, -um, kakú velik, kolik; quasi, kaku debi, ṡkorai; quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi; quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain; quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali kokú; quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha; quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter doklè; usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei; utputa, kakú
kakor vez., ab aurora, kakòr ſe je ṡarja pokaṡala; ac, inu, kakòr, inu, tudi: est coniunctio copulativa; antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; ceu, ravnu kakòr, ali kakòr; fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert, kakòr Búg hozhe; gruere, krizhati kakòr ṡherjavi; imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; pernicior, hitréſhi kakòr véter; priusquam, poprei kakòr; proximè, berṡh kakòr bó moglu biti; sicut, sicuti, kakòr, raven, takú; supra tres, zheṡ try, vezh kakòr try; tanquam, kakòr; ut, uti, kakòr; ut famae est, kakòr ſe pravi; volucer, hiter kakòr tyza
kamba ž, F2, boiae, -arum, kambe, ali ṡheleṡa ṡa jetnike; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe: tudi enu ṡheléṡu, kateru ſe enimu na garlu, ali na nuge dene
kamenat prid., F5, discus, ṡkléda, tudi ena kamenata okrugla ṡhkrivzhiza k'luzhanîu; lapideus, -a, -um, kamenat; menianum, -ni, tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6; pavimentum lythoſtratum, kamenati yṡterleh; pyramis, -dis, en viſſok ṡhtirivoglati, inu ṡhpizhaſti kamenat ſteber
kamer vez., F16, collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti; corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara, kamer ſe offri dévajo; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; emiſsarius, -rÿ, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe kamer ſe poſhle; fimetum, -ti, kúp gnojá, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; latibulum, -li, duplo, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; navale, -lis, morṡki brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo; portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo; praestega, -ae, ena maihina ſtréshiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno, kamer ſe ludè s'hajajo h'pomeinkom, inu k'poguvori; profugium, -ÿ, perbeiṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; sentina, -ae, ſmetiṡzhe v'teh ladjah, ali kamer ſe neſnaga ſteika per eni hiſhi: tudi tú meiſtu kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo: ladje pod; urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu, kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli etc:
kamrar m, F2, arcarius, ẛhkrinîar, méſtni kamrar; eunuchus, reiṡan: tudi en kamrar
kapa ž, F14, capitium, en klabúk, kapa, kuta, maniṡhki capúz; caſsis, -dis, vel caſsida, ṡheléṡna kappa, zhelada; cidaris, -ris, turbán, turṡhki klabúk, kapa, inu teh Perſianerjou; conoides, conus, tá narṡguraniſha ſhpiza na ṡheleṡni kapi; cucullus, kappa, ẛhkernizel, maniṡhka kappa, en verzh; cydaris, eniga ṡhkoffa kappa. 2.Esdr:ṡ; galerus, -ri, en klabúk, ali kapa; infula, eniga ṡhkoffa kapa, ṡhkoffja kapa; K. saepe accipitur pro C. ut krona, kapa, kamra; mitra, -ae, ṡhkofia kapa; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili
kaša ž, F5, lomentum, -ti, bobova kaſha, po Laṡhku faveta, bobova moka; ptisana, -ae, pſhenu, jeſpraîn, jezhmenova kaſha: tudi mozhnik; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha; puls, pultis, kaſha, mozhnik; pultarius, -rÿ, en lonez ṡa kaſho ali mozhnik
kašča ž, F5, apotheca, -ae, ṡhtazuna, tudi ena kaṡzha, en Paſtyr; conservatorium formenti, kaṡzha; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; granarium, ṡhitna kaṡzha; horea, kaṡzhe
katerikoli zaim., F7, quicunque, katerikuli; quisquis, gdúkuli, gdú tudi, katerikuli; quodcunque, katerukuli, karkuli; quotusquisque invenitur, kulikurkuli ſe yh ṡnaide, ali, katerikuli ſe ṡnaide; undelibet, is katerigakuli meiſta bodi, od kateriga kuli kraja bodi; utercunque, uterlibet, bodi tá kir hozhe, katerikuli is vaju, ali s'mej vaju; uteruis, katerikuli, eden, ali tá drugi
kazar m, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi
kazati nedov., F10, cippi, ẛnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; emicare, ſe bliſkati, inu kaṡati; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; monstrare, pokaṡati, kaṡati, iṡloṡhiti; monstrator, kaṡavez, kateri kaṡhe; praemonstrator, -oris, kateri naprei kaṡhe; sciathericon orologium, tà ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kashe; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
kdo zaim., F14, I. agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; cui, komú; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; equis, gdu; incidere, napaſti, ſe na koga nameriti, ſrezhati: tudi ṡréṡati; quis, kateri, gdú, kai; quisquis, gdúkoli, gdú tudi, katerikuli; quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdú je tebe redyl? receptor, -oris, kateri kei kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; receptrix, -cis, katera kei koga gori vṡame; siquis, siqua, siquod, aku gdú; si ullus, aku gdú; II. nexum inire, timu komu je dal ſam ſebe, v'veṡo poſtaviti; pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh napuhnîen, ali otekel
kdokoli zaim., quisquis, gdúkoli, gdú tudi, katerikuli
kesan prid., improperatus, -a, -um, poſvarjen: tudi keſſán; prim. kasan
kita ž, F14, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; caesaries, dolgi laſſè, kitta; cartilago, hruſhtaniz, kitta; cincinnus, -ni, kite, kravṡhaſti laſſè; cinnus, kite kravṡhaſtih laṡ; cirrus, -i, zhuff, kitte na glavi; coma, kita, zhuf; fasciae crinales, kite, vpleitki; hapsus, -si, ena kita prediva, ali volne; lacertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po ṡhivotu: tudi rama: tudi ena morṡka riba, po franceṡhiṡh, Maguerau; nervus, -vi, kita, ṡhyla; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile inu kite ṡkarzio; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; virgo sub capillis, deikliza pod kitami
klada ž, F6, arca robusta, klada, hraſtoviza; catamidiare, eniga ozhitnu v'terlizo, v'klado, ali h'prangerji djati; cippus, klada, terliza, ſhpringarji, prezép; compedes, ṡheléṡa, ſhpringerji, ſhtok, klada; nervus, -vi, tudi ṡhpringer, klada; truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu, deblu, klada, ṡhtempel
klanje2 s, F5, colica, vel colicus dolor, griẛenîe, klanîe v'trébuhu, inu zhrévah; iliaca paſsio, dertje, klanîe po zhrévah; tormina, -num, gris, griṡenîe, klanîe v'shelodzi, kryi tezhenîe; tortura, tudi v'ṡhelodzu, ali v'zreivah klanîe; verminare, ozhervovéti, gliſt klanîe iméti
klobuk1 m, F15, capitium, en klabúk, kapa, kuta maniṡhki capúz; causia, -ae, en ſeinzhni klabúk, ali ẛa vrozhino ſlamnik; cidaris, -ris, turbán, turṡhki klabúk, kapa, inu teh Perſianerjou; conus, ſhpiza ṡheleṡniga klabuka, zofli na ſmreikah; galea, ṡheléṡni klabúk, zhelada; galeare, s'takim ṡheléṡnim klabukom ſe pokriti; galeatus, -a, -um, s'takim klabukom pokryt, pokriven; galerus, -ri, en klabúk, ali kapa; peleatus, -a, -um, s'anim klabukom pokriven, kateri ima en klabúk na glavi; petasatus, -a, -um, s'enim takim klabukom pokryt, inu v'shkornize obút; petasus, -si, ſlamnik, ali en ſhirók ṡhpizhaſti klabúk; pileus, -ei, en klabuk; spira, -ae, tudi ena pinta okuli klabuka; tomentum, -ti, ſtriṡhetina, oſtriṡki od ſukna, ali klabukou, katera ſe v'polṡhtre deiva
klunjač m, F2, ficedula, -ae, klunîazh tyza: tudi koṡiza tyza; klunîazh, ficedula
kmetiški prid., F10, attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske hiſhize, utte; capisterium, tudi ena kmetiṡhka poſſoda; endromis, -dis, ena ṡjmṡka debela kmètiṡhka araſova ali masalanaſta ṡuknîa; ruralis, -le, polṡki, kmetiṡhki, kar na puli nuza; rusticitas, grobúſt kmetiṡhka; rusticorum populus, kmetiṡhki fólk, ali ludſtvu; rusticulus, -a, -um, enu malu kmetishki, inu grob; rusticus, -a, -um, kmetiṡhki, kar na pule, ali enimu kmètizhu ſliſhi; subagrestis, -ste, enu malu kmetiṡhki, inu grob; subrusticus, -a, -um, enu malu kmetiṡhki, inu gruob
knof2 m, F10, alabastus rosae, ta ẛeleni knof gartroshe preden pozhi; bulla, ſhpanga na uṡdi, mihur, peina na vodi, knof piſmou, piſma knoff; calyx, -cis, calyculus, tudi knof ene roṡhe ẛlaſti gartroṡhe; capitellum, tudi knof na mezhi; capulus, et capulum, ena kapiza, ali knoff na mezhi, ſabli, ali rozhiza; condylus, knoffi, ali gerzhe na glidih kir ſo ṡklepi; nodus, -di, voṡál, knoff, garzha; pila odorata, en knoff k'diſhanîu; sapinus, -ni, ta ṡdulni deil ene hoike, driveſſa, kateri je na knoffu
knofek m, F6, articulus, tudi knoffiki na enim pezlu; centinodia, trava na pootih s'knoffiki; enodis herba, ṡeliṡzhe pres knoffikou, ali pres koléniz; internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei knoffiki; nodulus, -li, voṡlizh, knoffik, garzhiza; ungvis rosae, tá beili knoffik na platelzih gartroṡhe
kočijski prid., veredus, -di, tudi kozhiṡki koyn
kol m, F24, aemotheta, -ae, nakovalu kovazhku, kovazha na kolu[!]; charax, -cis, vinski kol, paliza per tertah; fistuca, -ae, en bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo; fistucare, kole, ali bruna notar vbyati; fistucatus, -a, -um, na grúnt, ali v'grunti s'koly podloṡhen; impalatus, -a, -um, na kol nataknîen; palaris sylva, hoſta ṡa kolle; palatio, -onis, v'enim mehkim gruntu kollou ṡabyanîe, ali nabyanîe; palus, -li, en kol, en kolez; pedo, -are, v'vinogradi terte kolliti, kolle potikati; ridica, -cae, vinṡki kol; scipio, -onis, ena paliza, ali kol; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhanîu; statumen vitis, kol ṡa vinṡko terto; stipes, -tis, deblu, paîn, kol; sublica, -ae, kol ṡa múſt; sublicium, tá kol, kateri ſe v'vodó ṡabia; sudes, -dis, tudi en koll; surus, en kol, ali ṡhtanga; talea, -ae, en kol na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; vacerrae, kolli okuli ene nyve, ali travnika; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; vitis jugulata, terta k'viṡhku po koleih gori uṡdignena, inu napelana; vitis vidua, ena pres kolla terta
kolca s mn., F2, cantherium, tudi ena kuliza; curriculum, voṡiz, kulliza
koleno s, F10, compernis, katerimu ſe koléna v'kupai ẛbyajo, ali gredó; femen, -nis, tá debela kúſt v'ſtegni nad kolénam; geniculum, -li, kolénze, maihinu kolénu; genu, kolénu; gonagra, v'koleini putogrom; mentagra, -ae, tudi kolein trepetanîe; patella, -ae, tudi jabolku, kugla na koleini; poples, -tis, ṡhzipa[!] pod kolénom, ali v'koléni tá giblezhina; tibia, -ae, tudi ta zeu pod kolénam, goleinu
kolnik m, F2, orbita, tudi kollutezhina, teh kolles vertenîe, kolnyk; via curralis, kolnyk
komatar m, helciarius, -rÿ, komatár: tudi tá kateri s'enim veſlom zhun voṡi, ali s'ſhtriki vlézhe
komedija ž, F12, choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; Comedia, tragoedia; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali comedio nareja; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; scenicus, -a, -um, kar h'tem Comediam nuza; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; tragoedia, ena Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
konjski prid., F30, cabalinus, -a, -um, koinṡki; cynomia, -ae, konṡka muha; equinus, -a, -um, koynṡki; equisetum, koynṡki rèp; foenum graecum, koinṡka lezha; hippace, -ces, ſyr od kobile, konṡki ſyr; hippago, -nis, konṡka ladja, katero koinî vleizhejo, terṡhna ladja; instratum, ſléherna odeja, ali odétva, koinṡka dèka; seta equina, konṡka griva; veterinaria medicina, konṡka, ali ṡhivinska arznia; veterinarius, -rÿ, en tovornik: tudi en koynṡki arzat, ali ṡa ṡhivino
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: konjski prid., F2, phelandrium kojnska kumena, kojnske morok. Scop. [Pohlin se je tu zmotil; navedeno ime ima Hacquet, n. m., str. 51: Wasserpferd Saamen, Roßfenchel, Pferdsaamen u. s. f. krainerisch: Koina Kumena, auch Konska morok, welches aber unsere Nachbarn die Illyrer glattweg morok nennen. Phellandrium aquaticum.]
kopati nedov., F25, auraria, aurifodina, kir ſe ſlatu kopá; cataria, bruṡniza, tudi kir ſe bruṡni kamen kopá; circunfodere, okuli kopati; cunicularius, kateri pod ẛemló kopá; fodere, kopati; foſsilis, -le, foſsitus, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlè kopá; metallicus, -ci, tá kateri rude kopá; praefodere, prekopati, globoku kopati, naprei kopati; sarrire, kopati, pleiti, muliti
korba ž, F21, calanthus, ena ſpletena zaina, korba, pleteniza koſul; camus, -mi, tudi korba na gobzu konskim; caniſtrum, kruſhna korba, pleteniza; capistrum, korba koinîu na glavi; cartallus, -li, vel cartallum, ena korba ẛa krúh; cistellatrix, dékla, katera korbo ẛa Gospodinîo neſſe; cophinus, korba, zaina, pleteniza; corbis, korba, jerbas, zaina; crates, -tis, ſhanzne korbe, garter; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba; fizella, brenta, koynska korba; gerrae, -arum, ſhanzne korbe, ali pletenize na poſhtainah; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinṡki gobez; qualus, -li, ena korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi leṡhejo; secariae sportae, terṡzhenizhne zaine, ali korbe, koſhi ṡa terṡkè; talea, -ae, ene ſpletene korbe, dná leiṡ; trygapus, -pi, zidilu, tá zaina, ali korba, ṡkuṡi katero ſe droṡhje prezejajo; uncinus, -ni, tudi ena korba. Amos,8.v.2
korenje s, F11, aromata, dragu korenîe, ſhpecerîe, gvèrz; balbus, tudi per liliah tú okroglu korenîe; calathiana, ena plava jeſſenska rosha s'grenkim korenîam; cara, enu korenîe od ẛeliszha; china, -ae, ena goba ẛa arznio, ali korenîe; conditum, neikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú; gingiber, vel zingiber, enu gvèrz korenîe; rapa flava, korenîe, merlini; siser, -ris, vel siseron, merlini, korenîe; thymiama, -tis, en lubeṡniu, inu prieten dúh od ṡhlahtniga korenîa, inu ṡhpizarji; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte
koriander m, F2, coriandrum, koriander; gith, coriander: tudi krafuliza ṡeliṡzhe vertnu. Isa:28
kosa ž, F4, batillum, -li, tudi koſſa ẛa reiẛat ouſeno ſlamo; facifer, kateri koſſè, ali ſerpe noſſi; falx, -cis, koſſa; falx foenaria, koſsa
kostnica ž, F2, carnarium, tudi na britoffi koſtniza; oſſsuaria, -ae, koſtniza, kir ſe koſty hranio
koštrun m, aries, en oven, koſhtrun, tudi enu orodje s'katerim ſe ẛydovi poderajo
koza1 ž, F14, aegonomus, -mi, en koẛár, kateri kosè paſſe; capra, koẛa; capreolus, divja koẛa, tudi ſerniza; caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri koẛè molẛe; capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr koṡa; dama, -ae, ena ſerniza, ali divja koṡa; hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje koṡè; ibix, -cis, divja koṡa. Job.39.v.1; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha; oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit koṡè rodè; orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene; pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji koṡi, ali ſernizi enaka; rupicapra, divja koṡa
kozel m, F10, caper, koẛel reiẛan; capricornus, divji koṡil, kamenski koṡil; hircinus, koṡlou, od koṡlou; hircosus, -a, -um, kar ſmardy kakòr en koṡel; hircus, -ci, ſmardezhi koṡel; ibex, -cis, en divji koṡel; mutulus, -li, mulaſt, en vol, ali koṡèl pres rogou, muliz; semicaper, poloviza en koṡel; tragelaphus, tudi ena ṡvyr koṡlu inu jelenu podobna. Deut:14.v.ÿ
kozica2 ž, ficedula, -ae, tudi koṡiza tyza
koža ž, F40, byrsa, -ae, koṡha, ẛa moſhnè vſtrojena koṡha; cutis, koṡha; duricorius, -a, -um, terde koṡhe; liber, tudi ta ṡnotarnîa koṡha na drévi; melota, jaṡbizhova kooṡha; pellis, -lis, koṡha; pellis elaborata, iṡdélana koṡha, vſtrojena koṡha; pericranium, koṡha te buzhe na glavi; philyra, -ae, ta ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; tergus, -oris, uſſinîe, ali koṡha; vellus, -ris, volna, koṡha
kožica ž, F18, albegnina, mréna na ozheſſi, ta koṡhiza, katera ṡadershuje tá pogled; aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh leder, mehka koṡhiza; ciccum, ena tenka koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam; cuticula, koṡhiza; diaphonia, reṡhtimnoſt, tá koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; duracinus, -a, -um, ſléherni ſad, kateri ima terdo koṡhizo; lachrymula, ſolṡiza: tudi ſmola na drevji: tudi ta koṡhiza, v'kateri leṡhy tú ſéme ſléherniga ṡeliṡzha; menix, koṡhiza nar blishnîa moṡhjani; nuclei toga, koshiza na jederzi, ali ṡernzi; pellicula, -lae, koṡhiza, mréniza; pelliculare, s'eno koṡhizo prevleizhi; pistacium, -cÿ, en ſad kakòr léſhniki s'ṡeleno koṡhizo; praeputium, -tÿ, ta preidnîa koṡhiza na moṡhkim meſſei; rhagoides, koṡhiza ozheſſa okuli ṡarkla; suffrago, -nis, tá ṡadnîa koṡhiza na gleiṡhnih; suffusio, -onis, ena mreina, ali koṡhiza; thali, -orum, te koshize okuli zhebula; vagina, tá koṡhiza okuli klaſja kadar vunkai ſe kaṡhe
krafuljica ž, F3, cerefolium, krafuliza; chaerephyllum, krafuliza, ṡeliṡzhe; gith, Coriander: tudi krafuliza ṡeliṡzhe vertnu: Isa:28
kraj1 m, F59, aliò versum, v'en drugi krai; alterutrinquè, od obéh kraju, ali ſtrany; anceps mucro, mezh na obéh kraih oſter; bipatens, na dveih kraih, ali meiſtih odpert; convena, -ae, is mnogih kraju ali deṡhèl; diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy; extremus, tá ṡadnî, ali tá na kraju; fines, pokraine, kraji; fori, -orum, jamizhi, ali kraji na nyvi; ididem, od tajſtiga kraja, ali meiſta; indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim kraju rojen; jugeratim, po kraih en dán ṡoranîa, ali raly; jugerum, -ri, oranie, ali en krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa; labrum, vel labium, verh ali krai oṡgorai ſléherne poſſode; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; marginatus, -a, -um, kar ima velike kraje; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; ora, -ae, ene ſléherne rizhy krai ali konez, kraji gvanta, deṡhele, vodè; permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'tá drugi preiti; porca, -ae, tudi en krai na nyvi; riparius, -a, -um, kateri na kraji prebiva; quaquaversum, na vſe kraje, ſtrany; septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy; sesquijugerum, tolikain kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán; tractus, -tus, krai, okoliza: in hoc tractu, v'letem kraju; versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
kralj m, F19, ab Rege secundus, tá drugi ẛa krajlom; ad Regem, h'krailu; desciscere, odpaſti od eniga, tú je kakòr od kraila odpaſti, ter ſe ſovrashniku podati; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; ortygometra, -ae, krail teh prepelyz; mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh krailu v'Albanji, takeſhne potle ſo tudi ty Rimski kraili noſſili; perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga Ceſſarja, kraila, ali Firṡhta; primicerius, tá pervi poleg kraila, ali ṡhkoffa; regalis, -le, kraileivu, kar enimu krailu ſliſhi; regius, -a, -um, krailevi, kar enimu krailu nuza, ali ſliſhi; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rex, -regis, krail; rex Regum, krail zhes kraile; subregulus, kateri je en oblaſtnyk pod krailom. 3.Esdr:6.v.ṡ; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili
kraljiček2 m, F3, imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; regulus, -li, krailizhik, tudi ena tyzhiza je takú imenovana; troglodytes, et trochilus, en krailizhik
krampec m, F2, murex, -cis, en ſuſebni morṡki pouṡh, leta pouṡh ima ṡhpize kakòr krampize, ṡatorai murices ſe imenujejo tudi ti krampizi, kateri ſe noſſio po ledu
krampelj m, F2, accipiter, -tris, jaſtreb, inu ſléherna tyza, katera krample ima; ungula, -ae, tudi ṡheleṡni krampli ṡa martranîe
krancelj m, F12, corolla, -ae, en kranzil, ſhapel; coronamentum, te roṡhe h'kranzilnom; coronarium, tú déllu teh kranzilnou; coronarius, -a, kateri kranzilne deila; crona. Corona, tudi krona, anadema, kranzil, Crola plectilis; laurea, -ae, en lorberski kranzil, ali ſhapel, ṡa marternike, muzhenike, inu divize; laureatus, -a, -um, s'takeſhnim kranzelnam kronan; lemnisci, -orum, tudi pantelzi iṡ ṡhyd ali nyti, s'katerimi ſe kranzilni perveṡujejo, ali pletó; sertum, -ti, kranzil, ſhapul; stemma, -tis, en kranzil s'róṡh; strophium, -phÿ, en ſhapul, ali kranzil is roṡh; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty
kredenčen prid., abacus, abaci, tudi en schanktisch, kredenzhni ſtol
krepkost ž, nervus, -vi, tudi kripkoſt, inu premoṡhenîe
krevljast prid., F6, aduncus, -a, -um, klukaſt, krevlaſt; arquatus, -a, -um, ẛlozhen, krevlaſt; curvus, -a, -um, tudi krevlaſt; falcatus, -a, -um, krevlaſt kakòr en ſerp; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt
krmežljav prid., graminosus, -a, -um, tudi karméṡhlou
krnerec m, cesticillus, pletenizhiza, kernèriz, tudi en ſvitek na glavi k'noſhni
krona1 ž, F9, adorea, -ae, hvala, zháſt, vitiẛhka krona, junazhka zháſt; anadema, krona, ali drugi zir na glavi; cerastes, vel cerastis, kazha s'rogmy, ali s'krono, roglata kazha, modras; corona, krona; crona. Corona, tudi krona, anadema, kranzil; diadema, kraileva krona; diadematus, -a, -um, s'krailevo krono kronan; K. saepè accipitur pro C. ut krona, kapa, kamra
krstnica1 ž, F6, cicindela, ẛlateniza, kerſtniza; lampyris, licht muck. karſtniza; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; karstniza, nitedula; nitedula, -ae, karṡtniza, en zherviz, kateri ſe po nozhi ſveiti; nocticula, karſtniza: tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna
kruglica ž, F3, lecythus, -thi, ena kruglica ṡa olie, ali ṡa ṡhalbo; lenticula, -ae, lezhiza, tudi ena poſſodiza, ali krugliza; seriola, -ae, ṡa voṡhnîo ſodiz, ena podolgovata krugliza
krumpast prid., F17, anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha; arcatus, kakòr en lok krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt, krumpaſt, ẛbèdren; distortus, -a, -um, vkriven, krumpaſt; gelaisinus, -ni, tudi ena krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya; lituus, -tui, en ṡvyt, ali krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai; mancus, -a, -um, pres ene rokè, krumpaſt, ṡhtamfaſt; obliquare, krumpaſtu délati, krumpaſtu ſturiti; obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani, krumpaſt; obuncus, -a, -um, krevlaſt, krumpaſt; praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt, krumpaſt, martran; silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt; tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit; tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt; valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah krumpaſte; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte
kugla ž, F11, alter, -alteris, ſvinzhena teẛhka kugla k'vsdigovanîu; conglomerare, na en klopek v'kup viti, okroglu délati, kakòr eno kuglo; discobolus, tá kateri tako kuglo mèzhe; glans, -dis, ṡhelod, kugla; glans ferrea, ṡheleṡna kugla; glans plumbea, ſvinzhena kugla; globus, -bi, kugla; halter, -ris, ena kugla k'ṡkakanîu ſvinzhena kakòr imajo taiſti, kateri na ſhtriku pleſhejo; harpastum, -ti, ena velika kugla k'ygranîu, ali ṡhoga; patella, -ae, tudi jabolku, kugla na koleini; plumba, -ae, ena ſvinzhena kugla
kuhati nedov., F22, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; cervisarÿ, kateri vol kuhajo; coctilis, et coctile, kateru ſe radu kuha, ali ſe ima kuhati; coquere, kuhati; coquinari, coquere, kuhati; coquitare, vſeṡkuṡi kuhati; discoquere, reṡkuhati, kuhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki; lixare, variti, ſpariti, kuhati, pariti, opariti; mellarius, -rÿ, kateri medizo kuha, ali déla; orizam coquere, raiṡh kuhati; patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi kuha; percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu kuhati, ali dokuhati; praecoquere, poprei kuhati, prekuhati; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; rudicula, -ae, tú ṡhéleṡu ṡa ogîn popravlati, kadar ſe kai kuha; sacchararius, kateri zukir kuha, déla, ali pezhe; spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo
kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
kurba ž, F11, concubina, s'raven ẛhena, hotniza, domazha kurba; fornicatrix, kurba, lotriza; lena, -ae, rufianka, kúrb goſpodinîa; leno, -onis, rufián, kúrb goſpodár; lupanar, -ris, lupanarium, kot, kurbèrṡka hiſha, kúrb hiſha; lustrum, -tri, tudi hiſha teh kúrb; meretrix, ṡa lon ali plazhilu kurba; pallaca, -ae, ena hiſhna kurba, ena kurberṡka ṡhena; pellex, -cis, ena raven ṡhena, sakonṡkiga moṡhá kurba; prostibulum, -li, kurberṡki kot, ali hiſha: tudi ena gmain kurba; scortum, -ti, ena gmain kurba
kurbanje s, F5, coitur, kurbanîe; fornicatio, tudi kurbanîe; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam dobizhke délati; peoplos, lotri, kateri poginejo od velikiga kurbanîa; scortatio, kurbanîe
kurji prid., F8, alsina, -ae, kurja zhéviza ẛa tyze; asyla, -ae, kurja zheveza; clavus, tudi kurje okú; corchorus, corchoron, kurja zheviza, ṡeliṡzhe; gallinarium, -ry, kurje peitje, kadar kuri pojó; marisca, -ae, tudi kurje okú; mastica, kurje okú; uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡza[!], v katerim [je] tú perje v'rèpi, kurja rit, ali taiſta ṡhpiza
kuščar m, F2, lacerta, -ae, ṡeleniz, kuſher; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
kvajs (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gryphs, weleſôr, krizhek, qvajs [Glede te nenavadne Pohlinove besede, ki jo je zapisal tudi v Tmb 1781, Dda , pojasnilo iz Sušnik-Jambresićevega Lexicon latinum, 1742, 346: Gryps, Gen. gryphis vel rectius, m. et Gryphus,i, m. P1in. (Gryphes ſunt animalia pennata & quadrupedia: omni ex parte Leones; alis ſolùm & facie Aquilis ſimilia, Equis valde infeſta. Virg.); Griff, orlu, vech pak Oroſzlanu ſzpodoben zvèr. Der Greiff, ein Thier dem Adler und dem Löwen gleich.]
kvas m, F8, azymus pannis, opréſni krúh, pres quaſſa; crustula, -orum, tudi hraſtiza, ṡhkoryza, pogazhiza preṡ quaſſu; fermentescere, vn s'hajati, gori raſti kakòr en quás; fermentum, quáṡ; panis azimus, opreiſſen, pres quaſſa krúh; panis fermentatus, s'quaſſam krúh; torta formentaria, s'quaſſom pogazha, ali ṡhtruza trivoglata. Exod:29.v.23; zimen, fermentum, quaṡ
ladelc m, F4, cypselus, -li, tudi ladelz ene ṡhkrinîe; foruli, -orum, ladilzi; pala annuli, ladelz na parſtani, v'katerim kamen leṡhy; valvulus, -li, ladelz
lagati nedov., F2, mentiri, lagati, ſe ṡfaidrati; mentitus, -a, -um, kateri laṡhe: tudi ṡatajen
lahkotica ž, F2, crista galli, tudi enu ẛeliṡzhe, lohkutiza, ali muṡkat; horminum, -ni, lahkutiza, ṡeliṡzhe
lampa ž, F9, infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; lampades ignis, ognîene lampe; lampas, -dis, lampada, -ae, lampa; lucerna, leſherba, lisherna, lúzh, ſveitilu, lampa; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; lychnus, -ni, tudi lampa, ali literna; mergulus, plavzhik v'lampi; myxos, -myxi, plavzhik v'gorezhi lampi; polymyxos, ena lampa, katera ima doſti ṡhleibizhkou ṡa tahte
laskatati se nedov., F19, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; confulgere, ſe laṡkatati; coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere, ſe laskatati; intermicare, ſe poleg laṡkatati; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micare, ſe laṡkatati, magatati, ſe ſvitléti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; praefulgere, ſylnu ſe laṡkatati, cilú mozhnú ſe ſvitleiti; praeradiare, ſe prebleiṡzhiti, preṡyati, ſe ſylnu laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; rutilare, ſe laṡkatati kakòr ṡlatú; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; supermicare, ſe ſylnu laṡkatati; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
lažnik m, F8, bilinguis, dvoiga jesika, kir ẛna dva jeṡika govoriti, laṡhnik; falsidicus, en laṡhnyk; impostor, -ris, goluf, ṡapelaviz, laṡhnyk; mendax, -cis, mendaciloquus, laṡhnyk; pseudos, laṡhnyk; sycophanta, -ae, en laṡhnyk: tudi figojeidiz; vaniloquus, -a, -um, en laṡhnyk, kateri ima nevnuzne beſſéde; vanus, -a, -um, ṡanikern, nizhemern, laṡhnyk, vpuhil
led m, F6, circungelatus, okuli ledèn, ẛmerẛel, ṡ'ledom obdán; gelabilis, -le, kar lahku léd rata, ali ṡmerṡne; gelu, lèd, mraṡ; glacies, lèd; lubricare, ſe polṡiti, s'popolṡniti, na lèdu derṡkati; murex, -cis, ṡatorai murices ſe imenujejo tudi ti krampizi, kateri ſe noſſio po ledu
leder m, F7, aluta, -ae, jerih, jerihovina, ṡhamiṡh, leder, mehka koṡhiza; corriarÿ, kateri leder, ali uſſinîe ſtrojio, ſtroijo; corÿ praesegmina, obreiṡki ledra; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ṡa vbyavze teh ſtariſhih; lemnisci, -orum, ledar, ali jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio; obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè; pittacium, -cÿ, tudi ena flika ledra. Jo:9.v.ÿ
ledig prid., F8, caelebs, neoṡhenîen, leidig, preṡ ṡhene, ali preṡ moṡha; expedire, odpraviti, od ene rizhy ſe lédig ſturiti; immunis, leidig pres ſhtraffinge, ſlobodin; liber, tudi leidig, proſt, ſlaboden, odvèṡan, frai; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri ſtury, inu rezhe kar hozhe; libertus, -ti, kateri je ſlaboden ſturjen, inu leidig rezhen, ſlabodnik; prosa, -ae, enu leidig govorjenîe, inu nikar v'raimi; semiliber, na pul leidig
len prid., F22, ab re est remiſsior, on je v'ſvoih rizhéh prevezh lejn, ali tragliu; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; desediosus, nemaren, len, tragliu, gingau; discinctus, -a, -um, reſpaſſani: tudi lein, tragliu, ṡanikeren; hebere, lein biti; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; iners, -tis, leṡhák, lein; iners frigus, en otoṡhen mraṡ, kateri zhlovéka leiniga déla; lachanizare, nemaren inu lein biti; negligens, vtragliu, lein, nemaren, nefliſſen; persegnis, -ne, cilú lein, inu tragliu; piger, -ra, -rum, vtragliu, lein, nemarin, nedélovin; pigrari, pigritari, lein, nemarin, inu vtragliu biti per déllu; pigrescere, pigritare, nemarin, ali lein perhajati; reses, -dis, lein, tragliu, kateri li poſeida, inu n'hozhe délati; signipes, -dis, en lein zhlovik, kateri nei dubelṡhi hoditi, en leini, kaſni peiṡhiz, kateri kaſnú nogè prestavla; signis, -gne, nemaren, lein, vtragliu; socors, -dis, nemarin, lein, nepametin; taediosus, -a, -um, tragliu, lein, toṡhliu; torpescere, lein perhajati; torpidus, -a, -um, obterpnên, nemarin, cilú lein, inu tragliu
lesen2 prid., F16, bua, -ae, puhſhiza liſſena, kir otroci mladi pyejo, ali tuiſtu pytje; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; ligneus, -a, -um, liſſèn; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; numella, -ae, ena kamba, ali liſſena reizh, katera ſe ṡhivini na vrat dene, inu s'tem ſe pervèṡhe; obba, en leſſèn pehar; phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali kauklanîa; pons sublicius, leſſeni moſt, ali muſt; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati; pyxys, -dis, ena puhſhiza, leſſena, ali Cerquena ṡhkrinîza; radius. strechholz. hostrié. shtrihovnik liſsèn; radius, -dÿ, ta ṡhtrihovnik liſſèn, s'katerim ſe ṡhitu ṡhtriha; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; stylus, -li, en ṡhtyl, ali ena ṡheléṡna, ali liſſena ṡhpiza k'piſſanîu; subscudes ligneae, liſſene laiṡhte; subscus, -dis, laiṡhta, ali liſſeni pánt, s'katerimi ſo daṡkè v'prek perbite
leten1 prid., F5, canon, -onis, tudi leitni, od ſadú perhodik; hypomnema, en regiſter ṡa te vſakdanîe rizhy, leitniga zhaſſa buque; solennia instituere, leitna s'hodiṡzha gori poſtaviti; solenniter, s'velikim leitnim s'hodiṡzham, ali praṡnikam; vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk
letošnji prid., F5, horni agni, leitoſhnîa jagneta; hornotinus, -a, -um, letega leita, leitoſhnî; hornus, -a, -um, leitoſhnî; malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera ſe odreṡhe, inu pogroba; vinum hornum, leitoſhnîe vinu
ležati nedov., F54, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acclinis, kar nisku leshy, je enumalu perpognênu; adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; aegrotans, bolán leẛhati; alvus, trébuh, kir zhéva leṡhè; circunjacere, okuli leṡhati, oblezhi; jaceo, -ere, leṡhati; mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè; praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi leṡhè; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; quod ex me est, kolikar na meni leṡhy; sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy; scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leṡhè
ležišče1 s, F3, cubatus, -tus, leṡhiṡzhe; cubile, lega, leṡhiṡzhe; lustrum, -tri, tudi leṡhiṡzhe te divjazhine
lilija ž, F13, balbus, tudi per liliah tú okroglu korenîe; caprifolium, hoſtne lilie; crinon, lilie ſléherne ſorte; crinonia, lilie korèn; henericalis, divja lilia; irinus, -a, -um, od plavih lily ſturjenu, is plavih lily; lilietum, meiſtu ṡa lilie; lilium album, béla lilia; lilium convalinum, ſhamarize, is dolyn lilie; lilium purpureum, ardezhe lilie; oleum lirinum, lilÿnu olie, od lilij olie; xiphion, te male plave lilie, mezhiki
lilijin prid., F2, bulbus, -bi, tudi lilijne zhebulize; oleum lirinum, lilÿnu olie, od lilij olie
lipan m, F5, aschia, lipan; lipan, aschia, thymalus; mugil, -lis, ena morṡka riba, enimu lipanu glyh: tudi ſom; ſom, lipan, mugil; thymalus, lipan, riba
lisjak2 m, F2, aconitum, -ti, volzhji korèn: tudi lisják; napollus, tá plavi liſſiák
listje s, F18, anaglyphum, enu déllu s'ſhtikanîam, v'podobi tega lyſtja, na drevju réẛanîe; cadunt folia, lyſtje lety, pada; coma, kita, zhuf, liſtje na drevju; comans, -tis, comatus, tudi kar doſti lyſtja ima; elata, -ae, palmovu listje. Cant:6; folia arborum, lyſtje od drevja; folia caduca, lyſtje padezhe; foliaceus, -a, -um, s'lyſtja; foliosus, -a, -um, polhen pèrja ali lyſtja; folium, -lÿ, lyſt, lyſtje; lotus, vel lotos, -ti, enu drivu, s'lyſtjom, ali s'perjom, kakòr koprivize; palmes pampinarius, mladiza ſi ſamim lyſtjam; pampinare, terte v'vinogradi pleiti, liſtje prèzh metati; pampinosa vitis, terta vinṡka polhena lyſtja; pampinus, -ni, ene terte mladiza s'lyſtjam rèd; quisquiliae, -arum, pleive, prémki, ozhinki, pomie, lyſtje, inu kar nyzh ne vela; sonitus foliorum, ſhumenîe tega lyſtja, ſhum tega lyſtja
literna ž, F3, lanterna, -ae, literna ṡa ſveititi; laternarius, -rÿ, liternar, kateri literne noſſi, ali déla; lychnus, -ni, en taht v'ſveizhi: tudi ena lampa, ali literna
ljubav ž, F10, affectus, -us, lubeẛan, lubau, ẛhela, luſht, ſarzhnúſt; alleluja, enu veſſelje te lubavi; charitas, prava lubéẛan eniga zhlovéka pruti drugimu, priaṡnoſt, lubau; demereri, s'ſluṡhbó ſi lubau ẛaſluṡhiti; favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta, lubau; gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau ṡkaṡati; gratificatio, priaṡni, lubave, ali ſluṡhbè ſturjenîe; philologia, -ae, lubau tega piſma ali govorjenîa; philosophia, -ae, lubau te poſvitne modruſti; populare, tudi te gmaine lubau sadobiti
ljubeznivost ž, F11, affabilitas, perjasnoſt, lubesnivoſt v'govorjenîu; amabilitas, lubesnivoſt; amoenitas, luſhtnoſt, lubeṡnivoſt, veſſelúſt; benevolentia, dobrutlivoſt, dobrovolnoſt, lubeṡnivoſt; comitas, -tis, priasnoſt, lubeẛnivoſt, priaṡnivoſt, dopadlivoſt; festivitas, tudi lubeṡnivoſt, veſſelúſt; gratia, -ae, gnada, miloſt, lubeṡnivoſt, priaṡen, lubeṡniuvu djanîe, ṡahvala; humanitas, priaṡnivoſt, lubeṡnivoſt; lepor, -oris, lubeṡnivoſt; loci amaenitas, lubeṡnivoſt meiſta, luṡhtnu meiſtu; melos, ſladkúſt tega peitja, tá ṡhtima, inu lubeṡnivoſt té péſmi
lončar m, F4, fictor, lonzhár, tudi eden kateri pilde réṡhe, ṡmiſhlaviz; figulus, lonzhár; figuralis, -le, kar enimu lonzharju ſluṡhi; proplastice, -ces, tá kúnṡht furme narejati, kakòr ſo lonzharji navajeni
lopa ž, F7, diaeta, tudi en muſhouṡh, ali loupa, kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi; paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali loupa; pergula, -ae, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni; podium, -ÿ, ena loupa, ali ahker pred hiſho; porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajanîe; vestibulum, -li, loupa
lopatica ž, F6, batillum, -li, lopata, veſliza, burkle, ẛa ogîn lopatiza, ogrébelza; palmula, veſla lopatiza; pastillus, -li, ena lopatiza ṡa arznio; pinnae, loparji, ali daṡzhize na malinṡkih kolleſſih, lopatize; spatala, -ae, en takeshen mezhik, ali lopatiza; spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo
losanje s, F6, clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz; obvenire, pruti priti, ſrezhati, enimu paſti kakòr ṡkuṡi loſſanîe; sors, -tis, ſrèzha, lóṡ, ali loſſanîe, permèrek, pergodenîe; sortilegium, -gÿ, loſſanîe; sortitò, ṡkuṡi loſſanîe; subsortiri, ta loṡ, ali loſſanîe v'drugu vreizhi
loter m, F11, deflorator, en loter, kateri eno déklizo ob diviſtvu perpravi; exugitator, en ſhpotliviz, ena ṡdraṡhba, en loter; fornicator, kurbier, lotar; furcifer, gavgar, loter, galge vréden; incontinens, -tis, neṡderṡhani lotar, nezhiſt; nebulo, lotar, ṡlozheṡtnik, fretar; peoplos, lotri, kateri poginejo od velikega kurbanîa; planus, -ni, en loter, golúf, ṡapelavez; scurra, -ae, en lotrizh, en preſherni klaffar, en pregnani loter, en loterṡki fant; scurrans, -tis, en neſramni loter; sentina, -ae, tudi tú meiſtu kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo; prim. lotar
lotrast prid., F3, luxuriosus, -a, -um, tudi neſramen, lotraſt, neſpodobniga ṡhivénîa; malitiosus, -a, -um, hudoben, lotraſt, preṡduſhnik; nequiſsimus, -a, -um, cilú ſylnu lotraſt
lotrovati nedov., F4, comprimere, v'kúp ſtiſniti, ṡkleniti, ſtiṡkati, lotrovati; exfornicari, ṡunaj ſvoje nature lotrovati; fornicari, lotrovati, ſe kurbati; luxuriare, vel luxuriari, tudi lotrovati, ne ſpodobnu ṡhivéti, ali neṡmaſnu
lov m, F16, acátié, ena lahka po vodi letezha ſa lou ladiza; acatium, -tÿ, ena lagka povodi letezha ẛa lou ladjiza; aucupium, tyzhji lou; captio, lou, galufia; multitia, -orum, ena batta ṡa ribji lou; piscatio, rib lovlenîe, ribji lou; piscatura, -ae, vel piscatus, -tus, ribiṡhtvu, ribji lou; praeda, -ae, lou, rúp, plein, paidáṡh; tendicula, -ae, ṡanka, ṡhtrik ṡa tyzhji lou; venabulum, -li, jagrovṡka ſuliza ṡa lou divjih praṡzhizheu; venalis, -le, tudi ṡa lou ena reizh; venaticus canis, pes ṡa lou, viṡhil, ali hert; venatio, venatus, -tus, lou, lovlenîe; venatorius, -a, -um, jagerṡku, vſe kar k'lovi ſliſhi; vertagus, -gi, en dober pes ṡa lou, kateri ſam od ſebe grè na lou, inu kar vjame, damu perneſſe, en hert
lub m, alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili: tudi musga
luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi
lučanje s, F8, disculus, ṡklédiza, ṡhkrivzhiza k'luzhanîu, ali kugliza; discus, ṡkléda, tudi ena kamenata okrugla ṡhkrivzhiza k'luzhanîu; jaculabilis, enu oroṡhye dobru ṡa ſtrelanîe, ali luzhanîe; jaculatio, ſtrélanîe, ali luzhanîe; miſsilis, -le, lagák ṡa luzhanîa; pilatus, -a, -um, kateri eno ſulizo, ali ṡhydo ṡa metanîe, ali luzhanîe noſſi; projectio, projectus, -us, luzhanîe, metanîe; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelenderṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhanîu
lukati nedov., F8, contuor, -eri, s'fliſſom ſhpègati, lukati, pogledovati; perspeculari, s'fliſſom lukati, polukati; prospectare, pogledovati, ali lukati; prospicere, ṡkuṡi ukna gledati, ali lukati, pogledati; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka; suspectare, vſeṡkusi ſe okuli ſebe oṡèrati, okuli ſebe lukati; transpicere, ṡkuṡi gledati, ali lukati; tui, â tuor, lukati, gledati
luna ž, F12, eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride; luna, -ae, Luna, méſſez; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza lune; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nocticula, tudi tá od lune ponozhna ſvitloba: Luna; nox illunis, núzh pres lune, temma; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp
luščina ž, F6, acipenser, -ris, morska riba, katera pruti glavi ima luszhine; calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja, tudi knof ene roṡhe, ẛlaſti gartroṡhe; conditum, neikai od notar narieniga korenîa, luṡzhyn, inu ſadú; culeola, -orum, ṡelene oréhove lupine, ali luṡzhine; psora, -ae, ſerbezha grinta, ali hraſta s'luṡzhinami, hude grinte; spica mutica, en kláṡ pres yṡhýz, ali luṡzhyn; squamatim, s'luṡzhinami, ali po luṡkinah
lušt m, F29, capere voluptatem, lúſht iméti; deliciae, -arum, luſhti; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; genio indulgere, po ſvoim luſhtu ṡhivéti; luxuries, -ei, tudi ṡhivotni luṡhti; nemus, en luṡhten ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je nalizh k'luṡhtu ṡrejen; orexis, luṡht, ali apetyt k'jeidi, lazhnoſt; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'luṡhtom; voluptas, lúṡht, ṡhela
lušten prid., F28, alacer, -cris, veſſèl, luſhten, friſhik; amoenus, luſhtin; cibi acuti, luſhtne ſhpishe; facetus, -a, -um, luṡhten; festivus, -a, -um, veſſèl, lubeṡniu, luſhten; invitabilis, -le, povabliu, priaṡniu, lubeṡnivu, luṡhtnu; jucundus, -a, -um, veſſèl, ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin; luxuriosus, -a, -um, neṡmaſſen, ſylnu luṡhten, preobilen v'vſih rizhéh; perjucundus, -a, -um, cilú veſſel, inu luṡhtin; praetorium, -rÿ, tudi ena luṡhtna hiſha na puli; voluptarius, -a, -um, luṡhten, tem poſvitnim luṡhtam podán
luštno prisl., F8, comicè, luſhtnu, veſſelu; festivè, veſſelu, luſhtnu, lubeṡnivu; luṡhtnu, luſhtnu [str. 265a ]; jucundè, veſſelu, luṡhtnu; luxuriare, vel luxuriari, lipú luṡhtnu raſti, ſe perkaṡati, ſe snaſhati; luxuriosè, neṡmaſnu, prevezh luṡhtnu: tudi neſramnu; perfacetè, cilú luṡhtnu, inu ſhavkovu
mačkin prid., F12, anabasis, mazhkin rèp, ali preſliza, trava ostra, ẛa zinaſto poſſodo ribati; caesius, -a, -um, tudi kateri mazhkine ozhy ima; calamintha, -ae, enu ẛeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; euphorbia, vel euphorbium, mazhkin mèd, ali ſmola eniga neṡnaniga driveſſa; glaucus, -a, -um, vodene farbe, ſiv, mazhkinih ozhy; hippuris, -ris, mazhkin rèp, preſſelza ṡeliṡzhe ẛa pomivanîe; levcatus, -us, mazhkinu maukanîe; nepeta, -ae, mazhkina seel [str. 142b ]; nerpeta, mazhkina mèta, ali ṡèl [str. 141a ]; resina, -ae, ſmola, pilpoh, mazhkin mèd, vſe tú kar ſe zidy. Gen:32; resinaceus, -a, -um, ſmoli, ali mazhkinimu medú glih; saliuncula, -ae, Marie Magdalene ṡeliṡzhe, ṡa lúg ṡèliṡzhe, mazhkine loterze
madež m, F10, borit, enu ṡheliszhe, s'katerim ſe madeṡhi ſpiraio; cicatrix, ſhrimf, ſhrumf, rana, ẛnaminîe, madeṡh ene rane; emaculare, madeṡhe pregnati; inexpiabilis, -le, kar ſe ne more odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane; labecula, -ae, en maihin madeṡh, en madeṡhiz; labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh, oṡkrunenîe; macula, -ae, madeṡh, pége; naevus, -vi, en madeṡh na ṡhivotu, tadel, prigovor, falinga; pollutio, madeṡh, oṡkrunenîe, omadeṡhovanîe, omadeṡhenîe. Judith.4; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeshi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe
maguerau –, lavertus, -ti, tá ribiza, ali shylnate kite po shivotu: tudi rama: tudi ena morska riba, po franceshish, Maguerau
mah m, F10, bryon, mah na drevju; emuscare, mah dreiti; emuscare arbores, mah od drevja otrébiti; ferruminare comiſsuras navium musci coma, s'maham ṡamaſhiti ṡhpranîe v'ladji; muscosus, -a, -um, mahou, s'mahom poraſten; muscus, -ci, máh; panicula arundinis, volna na ferſtovih butizah, mah, ali volna; panicula rosarum, mah, ali volna v'gartroṡhnih popkih; titivillitium, -tÿ, máh od ſukna; ulva, -ae, tudi vodnu, ali morṡku ṡeliṡzhe, ali máh, kateri v'vodi raſte
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mah m, hypnum, -ni, mah Scopoli [151: Hypnum. Carniol. Mah, & Meh, quae denominatio omnem muſcum ſignificat; v seznamu Nom. Carn. Mah, Meh]
malan del., F6, graphicè, cilú flitnu piſſanu, ali malanu; monochromatos, s'eno farbo malan; pictus, -a, -um, malan; praefiguratum, naprei malanu; starachium, en malan antipedium pred Altarjam; striatus, -a, -um, tudi malanu déllu. 3.Reg:7.v.24
malarski prid., F3, graphice, -ces, malaria, ali malarska kunṡht; minium, -nÿ, menik, ena ardezha farba malarṡka; pigmenta, malarṡke farbe: tudi gverz. 4.Reg:20
malik m, F15, ariopagus, pogled tega malika Mars, en nékadanî plaz v'tem méſti Athene; coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu velikoſti eniga velikiga malika; idolatra, malikaviz, kateri malikom ſluṡhi; idolothysia, -ae, teh malikou zheṡzhenîe; idolum, -li, en malyk; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; marticula, -ae, kateri po rèdi eno voiṡko pela, zhaſtnyk tega malika Marṡ; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; praesul, -lis, tudi tega malika Martis naprei pleſſaviz; Priapus, malyk tega lotrovanîa. 3.Reg:19; Seraphis, -phis, malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; simulacrum, -cri, malyk, podoba, prigliha, hinavṡki pild; statua, -ae, peld, malyk, podoba s'leſſa, ali s'kamena ṡréṡana; Theraphim, malik. Osee. 3.v.4
malinski prid., F10, catillus, tudi en ẛgurni malinski kamen, deil, tá ẛdulnî ſe imenuje meta; incisus, -a, -um, en iſékan kamen, v'ti viṡhi, kakòr ſe malinṡki kameni naſékajo, naſékan, ṡklépan; meta, -ae, zyl, tá dulni malinṡki kamen, tarzha; mola, -ae, malyn, malin, malinṡki kamen; molaris, malinṡki; molaris, -ris, lapis, malinṡki kamen; molarius, -a, -um, malinṡki; molile, -lis, malinṡku orodje, kar per malinih nuza; pinnae, loparji, ali daṡzhize na malinṡkih kolleſſih, lopatize; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke: tudi malinṡki práh
martranje s, F10, afflictatio, reshalovanîe, veliku martranîe, nadluga, inu potréba; cruciabilis, ẛa martranîe; cruciatus, -tus, martranîe; eculeus, vel equuleus, ena peiṡa k'martranîu; excruciabilis, kateri je dobru ṡaluṡhil[!] tú martranîe; torcula, -ae, orodje ṡa martranîe; tormentum, -ti, martra, tarplenîe, martranîe; torsio, -onis, martranîe, britkúſt; tortura, martra, martranîe, peiṡanîe; ungula, -ae, tudi ṡheléṡni krampli ṡa martranîe
maslo s, F3, butyrum, -ri, puter, ſmètena, neſpuszhenu maſlu; liquamen, -nis, reſtoplenîe, reſpuṡzhena maſt, ali maſlu; rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa mléku, ali ṡa maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza
maša ž, F5, inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe; miſsa, -ae, maſha; primitiae, -arum, tudi ta perva maſha, ali nova maſha eniga maſhnika; sacristia, -ae, ṡhagred, kir ſe Cerquene rizhy derṡhé, inu kir ſe k'maſhi oblazhi
mašnik m, F3, primitiae, -arum, tudi ta perva maſha, ali nova maſha eniga maſhnika; sacerdos, Far, Maſhnik; sacrificus, -ci, Maſhnik, kateri offruje, offraviz
mazilo s, F7, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; anungia, ẛa kulla maẛilu; balsamus, enu lipú diſhezhe maṡilu, balẛam; linimentum, maṡilu, ali maṡanîe; orea, -ae, tudi puhſhiza sa maṡilu teh goſpei; unctura, ae, maṡilu; ungventum, ungven, -inis, ṡhalba, ali maṡilu
meh m, F14, amicinum, per vinskim meihu noshiza; ascavla, meiha piṡzhál; culeus, cullus, en méh, en ledraſti ṡhakel; cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ẛa vbyavze teh ſtariſhih; elutriare vinum, vinu pretozhiti, vinu s'meiha pretozhiti; follis, meih, inu kar je s'vuſſinîa ſturjenu, ṡhakel, torba, etc:; flabrum, meih ṡa pihanîe: tudi pihavenza; palearia, tá meih, ali prozh ſtojezha koṡha na golti, ali vrati eniga volla; pnevmaticus, -a, -um, ut organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; uter, utris, en meih; utrarius, -a, -um, kateri vodó, ali vinu v'meihih noſſi; utres, mihovi; utricularius, -rÿ, eden, kateri s'meiham piṡzhe, ali piṡka; vesica, -ae, mihur, meih
mejnik m, F15, collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; collimium, meinikou ſtikanîe; confinium, meinyk; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti: tudi en meinyk poſtaviti; disterminare, meinike reſtaviti, odlozhiti; finitor, -ris, kateri meinike ſtavi; limes, melnÿk, vel meinyh v'mei ṡemlami; limitare, mejé poſtavlati, meinyk ſtaviti, per meinikah ſtasè narejati; limitatio, meinikou ſtavlenîe, premerkanîe; marginare, melnike ſtaviti; palmare, ſhibe pleſti, ṡnamonovati, ali meinike ſtaviti, s'dlanjó partiṡkati; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti; terminus, -ni, meinyk, koniz, krai, pokraina
memithe –, glavcium, -cÿ, tudi en ṡhonfft memithe imenován
menišec m, F2, cucullus, tudi en glaṡhik meniſhez; cululus, miniſhiz, glaṡh
meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč
menjovati nedov., mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje
meren prid., radius, -dÿ, tudi ena mèrna ſhiba
meriti nedov., F14, admetiri, domèriti, premèriti, odmèriti, mèriti; amuſsis, ṡhnora, s'katero ſe kai mèri, ali dily; bolis, -dis, ẛhnora s'katero ſe voda mèri; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; decempedator, tá kateri s'eno tako palizo mèri; demetitus, tá kateri je ẛmerjen, ali kateri je mèril; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar ſe mèri, ṡhtrikovnik; librator, -ris, en moiſter, kateri ſhtrene déla inu mèri; metiri, mèriti, premèriti; modificari, mèriti; modulari, peiti: tudi premèriti, odmèriti, mèriti; remetiri, drugúzh mèriti, ali premèriti, v'drugu reṡmèriti; rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlo mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
mesto2 s, F169, amanuensis, en piſſár, ali na nîega meiſti poſtavlen; appricus, ſonzhnu meiſtu; branchiae, tudi tú meiſtu okuli garla; locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt; mellarium, meiſtu, kir ſe zhibèle poſtavlajo; napina, -ae, nyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye; natale, en proſtor, ali meiſtu ṡa plavanîe; prim. na mesto
mešati nedov., F5, infuscare, vinu s'vodó méſhati, zhernkaſtu délati; miscere, meiſhati, ṡmeiſhati; remiscere, ṡupet méſhati, preméſhati, reṡméſhati; rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa mléku, ali ṡa maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza; vinum aqua diluere, vinu s'vodó meiſhati
meta ž, F6, calamintha, tudi meta, katera v'ṡhiti raſte; hedyosmos, -mi, zherna ali beila mèta; menta, -ae, vel mentha, -ae, meta béla, ali zherna, meta; mentastrum, -tri, divja mèta, ali divji polai, nuznu ṡeliṡzhe; napeta, mazhkina mèta, ali ṡèl
metati1 nedov., F21, admoenire, ẛydy doli metati, ali poderati; circunjicere, okuli v'króg metati; comitialis homo, hudú jeṡni ardriaſti zhovik, kateriga Boṡhya obláſt mèzhe; discobolus, tá kateri tako kuglo mèzhe; exprobrare, oponaſhati, v'uzhi vtakniti, ſponaſhati, ozhitati, naprei metati, krégati, ferṡhmagovati, ṡaſhmagati, oponoſſiti; ingerere, ſe pazhiti: tudi notar noſſiti, metati; retaxare, ṡupèt ṡhtraffati, hude tadle na eniga metati; sternax, kateri s'ſebe mèzhe
metulj m, F2, lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; papilio, -onis, tudi en metúl
milijon m, legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion
milovati nedov., blandiri, ſe radovati, eniga gladiti: tudi milovati, ſe perliẛovati
misel2 ž, F5, calamintha, -ae, enu ẛeliṡzhe glih dobri miſli, mazhkina ẛeel, tudi meta, katera v'ẛhiti raſte; cunilago, -nis, cunyzamis, ena divja ſorta dobre miſli, ṡeliṡzhe; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; origanum, -ni, dobra miſſel, trava, ali ṡeliṡzhe; polyanemon, enu ṡeliszhe, ṡlu enaku ti divji dobri miſli
mleko1 s, F26, candilus, ena jéd od ſyra, mléka inu medú; chamaeleon, -nis, albus, et niger, enu ẛeliszhe, zveitje ṡhene, nuzajo de ſe mléku ſeſéda, ali ſyri; clostra, -ae, et clostrum, -tri, tú pervu mléku po porodi; collactaneus, collacteus, od eniga mléka v'kupai ẛrejen, ẛdojen, naverſtnyk; colostra, -ae, kolada, tú pervu mléku po porodi ene ẛhene, ali ṡhivine; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; colostratus, -ti, kateri je takeſhnu mléku ſeſſal; elactescere, beil kakòr mléku ratati; emulgere, mléku mléſti, ṡmulſti, pomulſti; flos lactis, ramelzi, ali ṡhkraluh na mleiki; immulgere, v'eno poſſodo mléſti, namleiſti, s'mlékam napolniti; lac, mléku; lac humanum, ṡhenṡku mléku; lac preſsum, ſtepenu mléku; lactarius, -a, -um, mlézhen, od mléka; lacteolus, -a, -um, lacteolae pullae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku; lactes, tá mehka zhréviza, ṡkusi katera tú mléku tezhe, tudi ribje mleiku; lacteus, -a, -um, mleizhen, kar je od mléka; latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr mléku; mulctus, -tus, tudi molṡenîe tega mléka; oxygala, vel oxygalum, kiſſilu mléku; polygala, -ae, vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe, ſe daje mleizhni ṡhivini ṡa mleiku; rudicula, -ae, tudi tá ſhiba ṡa mléku, ali ṡá maſlu méſhati, ali tepſti, ena peinêniza; vaccinum lac, kravje mléku
močnik m, F9, fabacia, -ae, faveta, en mozhnik s'boba; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali mozhnik; pappa, -ae, otrozji mozhnik, ali ṡpiṡha; ptisana, -ae, tudi mozhnik; pulmentum, mozhnik, kaſha, firouṡh, ſléherna goſta ṡhpiṡha, ena jeid dobrih ṡpiṡh; puls, pultis, kaſha, mozhnik; pultarius, -rÿ, lonez ṡa kaſho, ali mozhnik; pultiphagus opifex, eden kateri rád, inu poṡhréſhnu mozhnik jei
modras m, F5, aspis, -dis, ena kazha, modras; cerastes, vel cerastis, kazha s'rogmy, ali s'krono, roglata kazha, modras; prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je v'gorkih in vrozhih deṡhelah, ſe tudi imenuje diſpaṡ; regulus, modras, kazha s'kronizo; vipera, -ae, gad, modraṡ, garmovje, kazha
mojster m, F25, archimagirus, tá vekſhi kuhar, moiſter; architecton, architectus, moiſter v'zimpranîu, inu v'ẛydanîu viṡhar; condulus, vel condus, tudi ſhpendie moiſter, kateri jedy perpravla; didascalus, -li, en moiſter, vzhenyk, ali ſhulmaſter; fabricator, moiſter ſléherniga délla, antverhar, déloviz; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; lanista, -ae, en mojſter ṡa fehtanîe; magister, moiſter; rabbi, lubi moiſter. Matth:20; rabboni, lubi moiſter. Marci:10
moka ž, F21, aleuron, pſhenizhna moka; alica, -ae, alicastrum, od perjovize moka; blattae pistrinarie, zhervje, ali moli v'moki; cribrum farinaceum, ſitu ẛa moko; farina, -ae, moka; polenta, -ae, jezhmenova moka roshtana, ṡganzi; pollen, -nis, vel pollis, pollinis, zveit od moke: tudi malinṡki práh; simila, -ae, vel similago, -nis, zveit od pſhenizhne moke, moka ṡa ṡhemle
mokrota ž, F11, apostema, en prehudi s'notarſhnî tur, bolezhina, oſla, v'kupai ẛbranîe te mokrote v'ẛhivoti; deliquiae, vodenine, mokrote; humidum radicale, ta narejena mokrota; humor, mokrota; liquor, -ris, en ṡhoft, ali ṡhonft, mokrota, ena prelyvna reizh; mador, -oris, mokrúſt, mokrota, faihtikoſt; marasmus, ſuhota ali ſuſha, kadar vṡhè vſá tá narojena mokrota vſahne; retorridè, reſuſhenu pres vſe mokrote; succus, -ci, mokrota, ſozhnúſt, ſokryviza, muṡga; suffusio, prelyvanîe, ali dolyvanîe, tudi ſolṡnoſt, mokrota, mreina zheṡ okú; uligo, -nis, ṡemlè prava mokrota
molzenje s, mulctus, -ctus, tudi molṡenîe tega mléka
moskovitar m, moschus, moskovitar, tudi piṡhim
moški prid., F18, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara perſega, moshka inu ẛhenska; andronitis, -dis, moṡhka hiſha, kir ẛami moẛhè prebivajo. cloſhter; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; genitale, -lis, moṡhki ſrám; hydrocele, tá voda katera ſe je v'kúp ṡbrala v'mihúr ali moſhnizo moṡhkiga ſrama; masculescere, moṡhko naturo na ſe vṡèti; masculini sexus, moṡhkiga ſpollú; masculinus, -a, -um, moṡhki; nullus virorum, obeden od moṡhke glavè; praeputium, -tÿ, tá preidnîa koṡhiza, na moṡhkim meſſei: tudi tá pervi ſád. Lev:19; puberes, -rum, vṡhè per moṡhkih pervih leitih; pubertas, -tis, perva moṡhka ſtaroſt, na moṡhtvú, k'ṡhenitvi; sexus virilis, moṡhki spol; sodomia, -ae, lotria s'moṡhkim ſpolam; stadium, -dÿ, moṡhki tèk, ſtú, pèt inu dvaiſſeti ſtopyn, ali korakou; virago, ena viteṡhka ṡhena, ena moṡhka ṡhena: moṡhiza; virilis, -le, moṡhki; virilitas, moṡhki ſtán
možic m, F7, curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita; initus, -us, ṡdrushenîe, ali ṡmeſhanîe moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94; mas, moṡhyz; masculus, -a, -um, moṡhat, mozhán: tudi moṡhiz; pomilio, -onis, en zvergelz, maihin moṡhyz; senecio, en ſtar moṡhyz; simius, -ÿ, ene affine moṡhyz
možner m, F4, pilum, -li, tudi tú ṡheleiṡu, s'katerim ſe v'moṡhnerju tolzhe; pinsere, v'enim moṡhnerju tlézhi; pinsitus, -a, -um, v'enim moṡhnerju ſtolzhen, ali tolzhen; pistillum, -li, tú ṡheléṡu, s' katerim ſe v'moṡhnerju tolzhe: ſhteſſel; prim. moznar, možer
mrena1 ž, F4, albegnina, mrena, na ozheſſi, tá koshiza, katera ſadershuje tá pogled; pterygium, gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da gnoi; suffusio, tudi ſolṡnoſt, mokrota, mreina zhes okú; suffusio, -onis, ena mreina, ali koṡhiza
mreža ž, F17, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mrésho ga je vjèl; caſsis, -sis, en lovṡki, ali jagerṡki ſhtrik, ali mreiṡha; everriculum, -li, mréṡha, katera ſe vleizhe; furculae plagariae, kluke per mréṡhah, mréshne vilize, ali shtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; indago, -ginis, ſleid, ali napète mréṡhe, v katere ſe divjazhina isganîa; laxare retia, mreṡhe ſpuſtiti, ali vunkai vreizhi; obretire, samreṡhiti, s'eno mréṡho okuli obdati, omreṡhiti, ali v'mreṡho vloviti; plagae, louzhje mreiṡhe; rete, mréṡha sa ribe, ali ṡa tyze; retejaculum, mréṡha, katera ſe luzha; retia, mreṡhe; reticulatus, -a, -um, pregartran, ſturjen kakòr ena mréṡha, ṡamréṡhen; sagena, -ae, en ſák, ali mréṡha; tragula, -ae, tudi ena mréṡha, ali en ſák; verriculum, -li, ena velika ribizhka mréṡha
mrežica ž, F8, diaphonia, reṡhtimnoſt, ta koṡhiza, ali mréṡhiza, katera obiſti od ſerza, inu pluzh lozhi; involucre cerebri, mreiṡhize, v'katerih ſo moṡhjani ṡavite; involucre intestinorum, peizhiza, mreiṡhiza per zhrévah; meninges, te mreṡhize, v'katerih ſo te moṡhjani ṡavite; pia mater, tá mreiṡhiza, v'katero ſo te moṡhjani ṡavite; recula, -ae, ena maihina rizhiza, tudi ena mreishiza; retiaculum, en garter, ali mreṡhiza zhez Altár. Exod:38.v.5; reticulum, -li, mréṡhiza, ṡhtrikana auba, en ragetil ṡa s'ṡhogo ygranîe
mrtov prid., F29, abortire, en mertou ſad roditi; defunctus, tudi enu mertvu truplu; exangues animae, te mertve duſhe; jeva, ena svyr, katera v'ṡemlo rye, de mertva trupla jei; prasium, mertve koprive; semianimus, -me, na polovizo mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; ustor, kateri tá mertva trupla ṡhge, ali pali
mrtvec m, F3, leſsus, -us, javkanîe, inu klagovanîe zhes eniga mertviza; loculus, tudi ena para ṡa mertvize h'pogrèbu noſſiti; pheretrum, vel feretrum, -tri, pare, ali trage ṡa mertvize noſſiti
mrtvi sam., F10, capulum, ſmertnu drivú, ſmertni leis, para ſa noſsiti te mertve; demortuus, -a, -um, tá mertvi; feralia, -orum, vſih duṡh dán, teh mertvih dán; inferiae, -arum, po mertvih maſhe, offri ṡa mertve, marlizha v'grob ſpravlenîe; manes, -nium, teh mertvih duſhe; naenia, -ae, ena péſſim po teh mertvih, smertna péſſim [str. 141a ]; necromantia, -ae, prerokovanîe is ṡarotenih mertvih, ali od ſmerti obudenih; nenia, -ae, ena péſſim od mertvih: tudi per otrozhyh ṡibélih [str. 142b ]; umbrae, -arum, duhuvi teh mertvih, te mertve duſhe
muja ž, F26, adhibe operam, pomujai ſe, popadi ẛa mujo; amolior, -iri, s'veliko mujo prózh, ali tiá perpraviti; conatus, -a, -um, muja, podſtoplenîe; enavare, mujo inu déllu na eno reizh oberniti, mujo inu fliṡ perloṡhiti; horarius labor, muja ene ure; infestus, -a, -um, ſóvraṡh, ṡhkodliu, ṡupern, kateri muje ne ſhpara eniga reṡhaliti: tudi ſe imenuje infestus tajſti, katerimu ſe ṡhkoda, ali martra ṡadeiva; labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta; occupatio, muja, déllu, opravilu; opera, -ae, déllu, muja, flis
muškat m, crista galli, tudi enu ẛeliṡzhe, lohkutiza, ali muṡkat
mušovž m, F9, auditorium, en velik proſtrani muſhovṡh h'poſluſhanîu; aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe; diaeta, -ae, tudi en muſhouṡh, ali loupa kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi; menianum, -ni, en ahker, ali gank, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank ali loupa; pergula, -ae, en ahker, gank ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti; solarium, ta ṡgurnî ſtrob, ali pod, tudi ſonzhna ura, en muſhouſh pruti ſonzi; triclinium, -nÿ, en muſhouṡh, kumai ṡa eno miṡo, inu try poſtile; xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati
muzga ž, F6, alburnum, tá drugi lúb per drevji, tú je ta beili: tudi musga; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy, ſe imenuîe muṡge krava; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; paludes, bizhje, bizhovje, muṡge; palus, paludis, muṡga, mlaka; succus, -ci, mokrota, ſozhnúſt, ſokryviza, muṡga
nadloga ž, F18, aerumna, nadluga, réva, kumer; affectus morbo, s'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; affictatio, reshalovanîe, veliku martranîe, nadluga, inu potréba; affictio, ẛhaloſt, marter, réva, nadluga, britkúſt, kumranîe, reṡhalenîe; angustia, teſnoba, nadluga, britkúſt, muja; calamitas, -tis, nadluga, réva; eripere ex miseria, is reive inu nadluge iṡdréti; erumna, vel aerumna, nadluga, reiva, edinṡzhina; ferre miserias, nadlugo tarpéti; inopia, vbuṡhtvu, pomankanîe, vbuṡhtva nadluga; miseratio, vſmilenîe, vſmilenoſt: tudi réva, nadluga; miseria, -ae, réva, nadluga, ſromaṡhtvu; patior magnas miserias, jeſt velike réve inu nadluge tarpym; praesura, teſnoba, ſtiskanîe, nadluga; precari dira alicui, enimu vſe nadluge voṡzhiti, ga kleti; premi angustÿs, s'nadlugami tlazhen, ſtiṡkan biti; relegatus, -a, -um, v'nadluge poſlán, pregnán, prózh ṡaſhaffan; tribulatio, britkúſt, muja, nadluga
nafrnjen del., infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri se prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26
nameniti dov., F4, deputare, nameiniti, odlozhiti, tudi prózh odſékati; destinare, naméniti, iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati; ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti; reputare, perſoditi, dobru premiſliti, nameiniti
nameriti se dov., incidere, napaſti, ſe na koga nameriti, ſrezhati: tudi ṡréṡati
namočen del., F6, colymbades, namozhene olike k'jédi, nariene olive; fluviatus, -a, -um, v'tekozhi vodi namozhen, ut, lán, meſſú; imbutus, -a, -um, podvuzhen, namozhen, vṡhikan; offa, tudi en goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; tinctus, -a, -um, farban, namozhen
namočiti dov., F5, imbuere, namozhiti, farbati, tudi podvuzhiti; insuccare, namozhiti, pofaihtati; macerare, ṡmadleti: v'vodi namozhiti, morb, ali volnu, ali mehku ſturiti; retingere, ṡupèt namozhiti, ṡupèt prefarbati; tingere, farbati, namozhiti
napasti1 dov., incidere, napaſti, ſe na koga nameriti, ſrezhati: tudi ṡréṡati
napiti se dov., infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, napametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26
napočen del., infractus, -a, -um, napozhen, reṡbyt: tudi ne preſtraſhen
napravljati nedov., F3, adaptare, perraimati, permèriti, napravlati; solicitare, tudi opominati, napravlati, pegerovati; solicitator, -oris, kateri opomina, perganîa, napravla, terja
naslonjen del., F4, discubitorius lectus, ena poſtila, na kateri ſo nékadai per vezherji ti ſtari leṡhali naſlonîeni; enixus, -a, -um, podſtopliu, tudi naſlonîen; innixus, naſlonîen; nixus, -a, -um, podpren, naſlonîen
natakniti dov., F3, stipare, obſtopiti inu braniti: tudi natakniti; inducere, vpelati, noter pelati, napotiti, natakniti; imponere, obloṡhiti, notar poloṡhiti, naloṡhiti, navaliti, natakniti; prim. natekniti
navaden prid., F10, cretio, -nis, tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; didragma, velá dvá navadna danarja. Matth:17.v.24; extraordinarius, -a, -um, ṡvunai navade, zhes navadno viṡho, inu poſtavo; falarica, -ae, ena ſorta eniga velikiga leſſá, nékadai na voiṡki navadniga; moralis, -le, navadnu, kar je po ṡhtimanîu teh ludy, kar k'navadam inu k'navukam ſliſhi; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; solet, je navadnu; trivialis, -le, en gmain, ali navadni poot; usitatus, -a, -um, navaden, navajen; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl, takú je bilú navadnu per eniga bogatiga pogrèbu
nažreti se dov., infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡthen, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26
ne (n') člen., F408, alaternus, enu drivú, kateru ima perje kakòr olika, obeniga ſadu na neſſe; asymbolus, -li, kateri n'hozhe zèhe platiti, zèhe ne daje, ſabſtoin zèha; barba impena, ne pozheſſana brada; blaesus, ſhlekedraviz, kateri teṡhku govory, ali nemore eniga puṡhtoba ẛrezhi; carere, neimeti; discredere, neverjeti; falsiparens, ne pravi ozha; idiota, -ae, en zhlovik, kateri nyzh ne ṡna; ignorans, -tis, neumni, kateri nyzh neṡná; ignorare, neṡnati, nevméti; illachrybilis, nevſmilen, kateri ne mara ṡa jokanîe; mutus, -a, -um, mutaſt, kateri nemore govoriti; nolle, nehotéti; nolo, n'hozhem; non audere, neſmeiti; non curare, nemarati, neroditi; popa, -ae, debeliga trebuha, en madál zhlovik, kateri vſeṡkuṡi jei, inu mu nyzh natekne; renuere, odpovédati, s'glavó ṡnaminîe dati, de n'hozhe, ſe upirati; renuit, je odpovédal, n'hozhe; reses, dis, lein, tragliu, kateri li poſida, inu n'hozhe délati; sethim, vel setim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; sine, pres, ne; prim. hoteti
negorak prid., incallidus, -a, -um, negorák, merṡel: tudi nepregnan
nehati dov., F14, ceſsare, nehati, jenîati; conceſsare, nehati, jenîati; conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti, jenîati, nehati; continuare, v'vednu rovnati, ne nehati; desinere, nehati, jenâti; desistere, odſtopiti, nehati, jenâti; destertere, od herzhanîa nehati; destituere, nehati, vun ſpuſtiti; detonare, tudi nehati od garmenîa; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vsèti, ali darshati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; instare, nejenîati, ne nehati, perganîati; intermittere, popuſtiti, nehati; preces destituere, nehati moliti; supersedere, pozhakati, ſe pomiſlovati, nehati, puſtiti, ſe ne podſtopiti
nekadanji prid., F16, Ariopagus, en nékadanî plaz v'tem méſti Ahene[!]; arula, tudi ena ẛa ẛherjavizo nekadanîa poſſoda; choa, ena nékadanîa gerzhka mera; confarreatio, -onis, en nékadani offer per ṡhenitovanîu ṡa otroke iméti, kateri bi farji ratali; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi, ṡlaſti kadar taiſta partia je oblubila priti; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; praeterito tempore, nékadai, nékadanî zhas, poprei; praetexta, -ae, ena ſorta dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih, kateri ſo ty otroci noſſili do ſedemnaiſtiga leita; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; priscus, -a, -um, ſtar, tega ſtariga zhaſſa, nekadanî; pristinus, -a, -um, tá pervi, nékadanî; stibadium, -dÿ, tudi ena ſorta is ṡeliṡzha ſturjene poſtile, na kateri ſo ty nékadanî ludje navado iméli, de ſo na tajſti jedli; sumen, -nis, ſvinṡku ſalu, ali ena nekadanîa ṡhpiṡha; tempus praeteritum, nékadanî zhas
nemško prisl., F4, amylum, -li, po némſhku, amelmel; latrunculus, -li, tudi en kamen ene kunṡhtne ygrè po nemṡhku "schachspill"; onocrotalos, -li, diṡhevnik, ali gugaviz: ... loeffel gans, po nemṡhku; tripes, -dis, tréhnog, trinogázh, po némṡhku trifoṡ
nepameten prid., F14, bruta animalia, nepametna ẛhivina; brutus, -a, -um, nepameten; captus mente, préproſt, nepameten, norez; excors, -dis, nepameten, zagliu, neṡaſtopen; furialis, -le, norzhaſt, nepameten, divják; inconsideratus, -a, -um, nepameten, nedomiſhaln; indiscretus, -a, -um, nepameten, grob, nereṡdilen, nepremiſhlen; infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26; inscitus, -a, -um, neumen, ṡaroblen, nepameten, nèbez, norriz; insipiens, nemoder, nepameten; irrationalis, -le, neṡaſtopen, nepameten; mente captus, neumni, pres pameti, nepameten; socors, -dis, nemarin, lein, nepametin; vaesanus, vel vesanus, preproſt, nepametin
nepoklican prid., invocatus, -a, -um, nepoklizan, nepovablen: tudi poklizan
nepokoren prid., F6, captio, -onis, glavázh, nepokorin, ſvoje glave; contumax, truzaſt, nepokoren, ſamovolen, terdovraten, oſhabin, truzig; diſsolutus, -a, -um, tudi nepokoren, neſramni; inobsequens, nepokoren, nerodliu; percontumax, -cis, puntar, ṡuparſtojezhi, nepokorin, ali iṡdajaviz ſvoiga viſhiga; refractorius, -a, -um, ṡupern, ſvojevolin, terdovratin, nepokorin, ſvoje hude terme
nepošten prid., F5, infamia, nepoſhten glas; infamis, -me, nepoſhten, ſramotin; infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26; inhonestus, -a, -um, nepoſhten, ſramoten; per infamis, -me, cilú nepoṡhten
nepovabljen prid., invocatus, -a, -um, nepoklizan, nepovablen: tudi poklizan
nepregnan prid., incallidus, -a, -um, tudi nepregnan
nerodoviten prid., F6, frugiperda salix, nerodovitna verba, katera obeniga ſadú ne da; infoecundus, -a, -um, nerodoviten, nepolhen, neporodin; infructuosus, -a, -um, nerodoviten, nerodán; spado, -onis, tudi te nerodovitne mladize per drevju; sterilescere, nerodovitin ratati, jalou oſtati, ali biti, ali perhajati; sterilis, -le, nerodovitin, jalou, neporoden, neporodna
nesiten prid., F3, addefagia, neſitoſt, ali neſitna ẛhela k'jeidi; bulimus, ena nesitna lakota; infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26
neskranjen prid., inconditus, -a, -um, neshtalten, gardú sturjen: tudi neskranîen
nespodoben prid., F10, abusus, -sus, neſpodobnu vshivanîe, huda navada, reſvada; hians oratio, enu neſpodobnu, ne prou poſtaulenu govorjenîe; illicitus, -a, -um, neſpodoben, prepovédan; incongruens, -tis, neſpodoben, neperlizhen; inconveniens, -tis, neſpodobin, neenak; indecens, neſpodoben; inordinatus amor, neſpodobna lubéṡan; libidinosè, s'neſpodobno ṡhelo, neſramoṡhlivu; libido, neſpodobna hotlivoſt, ṡhela, lúṡht; luxuriosus, -a, -um, tudi neſramen, lotraſt, neſpodobniga ṡhivénîa
nesramen prid., F25, depudere, depudescere, neſramen biti; effrons, preuzhen, neſramin; immodestus, -a, -um, neſramen, nezheden, nepokojen; impudens, neſramen; infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl: 23,26; inverecundus, -a, -um, neſramen, neſramoṡhliu; mimi, neſramni raimi; obscoenus, -a, -um, naſnaṡhen, kurbliu, neſramen; subimpudens, enu malu neſramin
nesramno prisl., F5, diſsolutè, pres ṡkarby, neſramnu; impudenter, neſramnu; luxuriosè, neṡmaſnu, prevezh luṡhtnu: tudi neſramnu; procaciter, neſramnu, jeṡizhnu; scurrari, preſhernu, ali neſramnu klaffati
nestoren prid., asperare, neſtornu ali grobú ſturiti: tudi oſtruiti
nestrohljiv prid., F5, ex lignis imputrilibus, is naſtrohliviga lejſsá; imputribilis, -e, naſtrohliu [poznejša pripisa neznane roke]; sethim, vel ſetim, tá neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe goréti. Exod:25.v.5; thyinum, en neſtrohlivi lei3. Apoc:18.v.12
nešalkov prid., gravis, -ve, tudi neſhalkou
neštalten prid., F14, dedecorans, tá kateri ſpazhi, ali neſhtaltnu ſtury; dedecoratus, ſpazhen, neſhtalten, oſramoten; deformare, neſhtaltnu ſturiti, oſkruniti, ſpazhiti, ogérditi; deformis, oſtudin, gerd, neſhtaltin; devenustare, v'puṡzhavo perpraviti, ogerditi, neſhtaltnu ſturiti; inconditus, -a, -um, neshtalten, gardú sturjen: tudi neskranîen; ineffigiatus, -a, -um, neſhtalten, nepodoben, neſturjen po pravi podobi; informis, neṡhtalten, gard; mola uterina, enu neṡhtaltnu meſſu, kateru v'maternizi raſte; obscenus, -a, -um, gard, neſnaṡhen, nezhiſt, neṡhtalten; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu; sordidus, -a, -um, gerd, vmaṡan, negnuſſin, neṡhtaltin; subturpis, -pe, enu malu oſtuden, neṡhtaltnu, gard; vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhlovéṡkim ṡhivoti
neštelj m, capitellum, glavizh, glaviza na ſtebri: tudi ſhtefta na neſhtélnu
nezmasno prisl., F9, avidè, neẛmaſnu; enormis, et hoc enorme, neṡmaſnu velik, groṡovitnu velik; enormiter, neṡmaſnu; immoderatè, neṡmaſnu; immodicè, neṡmaſnu; intemperanter, intemperatè, neṡmaſnu, poshréſhnu; luxuriare, vel luxuriari, tudi lotrovati: ne ſpodobnu ṡhiveti, ali neṡmaſnu; luxuriosè, neṡmaſnu, prevezh luṡhtnu; vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik
nit ž, F9, filatim, po nyti, po ṡhnori; filum, -li, preja, nyt, zveren; lemnisci, -orum, tudi pantelzi iṡ ṡhyd ali nyti, s'kateri ſe kranzilni perveṡujejo, ali pletó; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti, ali ſuknîa is tankih nyti, ena batta ṡa ribji lou; peripetasma, -tis, en firank, turṡki tebih, vſe kar je s'ṡhidami, inu s'ṡlatimi nytmi ſhivenu, ali tkanu; polymitus, -a, -um, en piſſan gvant, ali ena tkana reizh s'vſih ṡhlaht farb niti. Exod:37; stamen, -nis, oſnutik, nyt, preja; tricae, -arum, ti laſſi, ali nyti, katere ſe kókuſham okuli nog opletó; trilix, -cis, s'truih farb nyti h'tkanîu, kakòr zvilih
niti vez., F19, congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; innabilis, -le, kir ſe ne more niti plavati, niti voṡiti; mediocris, -cre, ſrêdni, niti prevelik, niti premaihen; Nazarei, ſo ſe imenovali ty, kateri néſo vina pyli, niti dolge laſſe redili; nec, neque, ni, niti; necubi, niti, ky; necunde, niti od kod; neque, niti, tudi ne; neuter, -ra, -rum, oben, niti letá, niti uni; neutrò, neutrobi, niti na letó, niti na uno ſtrán, nikamer, nigdèr; prosodia, ene beſſéde iṡrezhenîe, de nei predolgu, niti prekratku; syrtes, nevarna meiſta na murju: ſo plitva peiṡzhena meiſta, na katerih barka obſtoji, de ne more niti naprei, niti naṡai; unigenitus, -ti, edinurojen, edini ſyn, kateri néma brata niti ſeſtre
njegov zaim., F21, adagia sunt: s'nîegovo laſtno mréṡho ga je vjèl; aequitatem vidit vultus eius, nîegou obras je vidil tó pravizhnoſt; ejus, nîegou, nîegova, nîegovu; illius, nîega, nîegova, nîegovu, tegajſtiga; promere consilia, niegovu ſveitovanîe, inu naprei vṡetjè reṡodéti; suus, -a, -um, nîegou, ſvoi; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado
noseč1 del., F11, foetifer, breja, noſſezha; gerere partum, noſſezha biti; gravida mulier, ena noſſezha ṡhena; gravidare, vbreyti, noſſezho ſturiti; graviditas, noſſezha biti, ali noſhnîa eniga poroda; gravidus, -a, -um, brei, noſſezh, teṡhák; malacia, tudi luṡht noſſezhih ṡhèn; nixus, -us, tá teṡhava, katero imajo te noſſezhe ṡhene na porodu; pica, -ae, tudi teh noſſezhih ṡhèn preveliki luṡht, ali ṡhela; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; praegnatio, ta noſhnîa ene noſſezhe ṡhene
nosen prid., F4, naris, -ris, nares, noſne luknîe; narium vitia, tadli, ali boléṡan noſnih lukniz; polypus, -pi, vel dis, tudi noſni otúk, ali tur; trachae, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe
nositi nedov., F143, bajulare, na rami noſſiti; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; ensifer, tá kir mezh noſſi; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; gerulus, -a, -um, kateri noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka noſſi; gestamen, vſe tú kar ſe noſſi; mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri ſe roka noſſi; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla noſſi; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji noſſio; peromatus, -a, -um, kateri opanke noſſi; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sementare, ſéme noſſiti, ali dati; thensa, -ae, ene pare, na katerih ſe ſvetinê, inu pildi noſſio; prim. noseč, nošen
nošnja1 ž, F8, bajulatio, noſha, noſhnîa; cesticillus, tudi en ſvitik na glavi k'noſhni; exportatio, vunkai noſhnîa, reṡneſſenîe; gestatio, gestatus, noſhnîa; gestatorius, -a, -um, kar k'noſhnî ſluṡhi, ali ſliſhi; ingestabilis, -le, nenoſliu, teṡhák k'noſhnî; lectica, -ae, ṡhenfta, kozhia ṡa noſhnîo; lecticula, -ae, ṡhenftiza, maihina k'noſhnî kozhÿza
nožnice2 ž mn., F3, chirotheca, rokoviza, tudi ene nuṡhnize ẛa britve; theca, -ae, en futeról, ali noṡhnize ṡa mnogitero poſſodo; xirotheca, -ae, noṡhnize ṡa padarṡke ṡhkarje
nunski prid., capitale, -lis, tudi Nunski ẛhlár
obdan del., F16, affectus morbo, s'bolésno obdán, s'nadlugo, révo; ambitus, -a, -um, okuli obdán; cinctus, -a, -um, opaſſan, obdan; circumdatus, obdán, oblèṡhen; circungelatus, okuli ledèn, ẛmerẛel, s'ledom obdán; clusus, ẛapert, okuli obdán; dotatus, -a, -um, tudi s'dobrimi dari obdán; heroicus, -a, -um, viteṡhki, junazhki, kar tem ſarzhnim, s'zhednoſti obdanim ſliſhi; intercinctus, -a, -um, v'meis obdán; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; mare Caspium, et Hircanum, tú morje v'Aṡji, okuli okuli s'ṡemlò obdanu; obeundus, obdán, obtezhen; obseſsus, -a, -um, obdán, oblèṡhen, obſeden; peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih; pestilens, kuṡhin, s'kugo obdán; pusulosus, -a, -um, kateri je s'takeſhno boléṡanjo obdán
obdati dov., F16, ambio, -ire, okuli hoditi, obdati; ambio, ire, tudi obdati, okuli ſezhi; cingere, opaſſati, obdati; circulare, obtezhi, okuli obdati; circumdare, obdati, obſuti, obſezhi; circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli obdati; circundare, obdati, objeti, okuli obdati, obtezhi; euripus, en potok, kateri en krail[!] okuli inu okuli obdá; obretire, ṡamreṡhiti, s'eno mreṡho okuli obdati; obsidere, obdati, oblezhi; occupare, notar vṡèti, ṡavjeti, obdati, ṡalezhi; oppugnare, obdati, oblezhi, ṡhturmati, s'bojam po ſyli notar jemati; percingere, prepaſſati, ſe opaſſati, obdati; praeoccupare, poprei obdati, poprei notar vṡèti, poprei poſeſti; vallare, ṡagraditi, obdati, okuli ṡaſipe ſturiti
obel m, F2, ansuda, vbel, oblizh; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, tudi gladku délati
obetanje s, F2, manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obetanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati; stipulatio, oblublenîe, sa volo poroṡhtva v'roko ſeganîe, obeitanîe ene ſproſſene rizhy
obiskati dov., F10, conventus, -a, -um, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; convisere, eniga obyṡkati, k'enimu pergledati; disquirere, obyṡkati, s'fliſſom ſpraſhovati; intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati; invisere, obyṡkati; requirere, tudi toṡhiti, ali obyṡkati; revisere, ṡupèt priti, ali poiti pogledati, ali obyṡkati; revisitare, ṡupèt obyṡkati, obyṡkanîe verniti; visere, obyṡkati; visitare, obyṡkovati, obyṡkati, obhoditi, obhajati
oblast1 ž, F44, authoritas, obláſt, muzh inu obláſt; dictatura, -ae, tá obláſt, ali ſluṡhba tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi; dignitas, obláſt, zháſt, vrednoſt; imperator, ceſsar: ali kateri ima obláſt ṡavkaṡati; imperium, povela: tudi Ceſſarṡku vladanîe: obláſt; investire, ogvantati, eniga v'eno obláſt poſtaviti, vlaſtiti; investitus, -a, -um, lipú oblizhen: v'eni oblaſti poterden; numen, -nis, Boṡhya múzh, Boṡhya obláſt, inu vola; poſsidere, poſeſti, v'ſvoji oblaſti iméti; potestas, obláſt; scema, oblaſt, zhaſt. Sap:6; subeſse, pod kakovo oblaſtjó biti
oblast3 ž, glastum, -ti, enu ṡeliṡzhe, takú plave farbe rata: ſe tudi imenuje obláſt
oblat m, F3, crustula, -orum, oblati, holipe: tudi hraſtiza, ṡhkoryza, pogazhiza preṡ quaſſu; crustularius, kateri oblate, ali olipe pezhe; hostia, oblat, ali tú kar je k'offranîu perpravlenu, offer
obljubovati nedov., F2, licitator, tudi kateri ṡa eno reizh na prudai vezh inu vezh oblubuje; promittit, oblubuje, obeita
obraz m, F13, aequitatem vidit vultus eius, nîegov obras je vidil tó pravizhnoſt; fingere vultum alicuius, eniga obras, ali podobo na ſe vṡèti, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; frons matutina, en ṡhaloſten, ṡaſpán obraṡ; mentagra, -ae, luſhai na obraṡu, tudi kolein trepetanîe; orarium, ena ruta ṡa obraṡ ali uſta ṡakrivati; physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo; physiognomia, -ae, tá kunſht poṡnati is obraṡa tó zhloveṡko naturo; sugillare, progaſtiga, ali s'bojam plaviga na obraṡu, ali pod ozhmy ſturiti, opravlati, ṡaṡhmagati; sugillatio, opravlanîe, plavka pod ozhmy, plavu okú na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe; vari, -orum, plehi na obraṡu, od koṡiz ṡnaminîa, ali jamize; versipellis, -le, pregnán, kunṡhtin, kateri ſvoi obraṡ preminuje; visus torvus, gard pogled, ſtraſhán pogled, ali obras; vultus, -us, obraṡ
obrva ž, supercilium, -lÿ, oberva nad ozhmy: tudi offert: tudi en verh. Luc:4.v.29
ocvirek m, cremium, -ÿ, ṡvepleniza, tudi ozvirek
očice s, F2, gemma, -ae, tudi berſt, popki, ozhiza na tartah; ocellus, -li, ozheṡze, ozhize
očiniti dov., F3, cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; elidere, iṡbiti, tudi ozhiniti, v:g: ṡhitu; supercernere, kei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti
očist m, siderites, -tis, ena ſorta diemanta: tudi ozhiſt ṡeliṡzhe
očistiti se dov., clueo, -re, imeniten biti: tudi purgèrati, ali ſe ozhiſtiti
oder m, F6, contignatio, v'kup ſtavlenîe eniga vodra verh druṡiga; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; proceres, tudi taiſti kameni, ali hlodi, kateri iṡ ṡyda vun gledajo, de ſe vodar na nîe ſtavi; proscenium, -nÿ, te pruke inu vodri pred uttami, kir ſo ty ludè nyh gledavske ygrè derṡhali; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenalis, -le, kar h'takiſhnimu vodru ſlishi
odgnati2 dov., averuncare, terte obréẛovati, tudi odpahniti, odgnati
odlašati nedov., F14, comperendinare, na dolgu odlaſhati, odloṡhiti, ẛavlézhi, od dnè do dnè vlézhi; crastinare, odlaſhati; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ẛavlézhi; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti; facere inducias, odlaſhati; moram facere, odlaſhati; procrastinare, odlaſhati, od dnè do dnè, na dolgu vlézhi; prolongare, na daile vleizhi, odlaſhati, prevleizhi; prorogare, ṡavleizhi, na daile vleizhi, odlaſhati, odloṡhiti nadaile; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; protrahere, potegniti, naprei vleizhi: tudi odlaſhati, na daile vleizhi; recrastinare, odlaſhati, ṡupèt na jutri, ali na dale odloṡhiti, ali odlaſhati; tardare, shtentati, odlaſhati, kaſniti ſe
odločen del., F21, abitus, -a, -um, odlozhen; demensi, -si, en odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi odlozhena vſakdanîa hrana; deputatus, odlozhen, prózh odſékan; ercisceri, od dilen inu odlozhen biti; exulans, od deṡhele odlozhen; seceſsus, -us, enu odlozhenu meiſtú; separatus, -a, -um, odlozhen
odlomnjen del., F3, abrúptus, -a, -um, odtergan, odlomnên, tudi enu meiſtu pres poota; mutilatus, -a, -um, odlomnien, odſékan, nei ceil, oṡhkernîen, nepopolnama; termes, -tis, ena odlomnîena mladiza, ali veya s'ſadom
odmeriti dov., F3, admetiri, domèriti, premèriti, odmèriti, mèriti; emitiri, odmèriti, ẛmèriti, premèriti; modulari, peiti: tudi premèriti, odmèriti, mèriti
odpahniti dov., F14, abdicare, nikár vezh ẛa ſvoiga otroka derẛhati, odpahniti; abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti; averuncare, terte obréẛovati: tudi odpahniti, odgnati; ejicere, vun vrézhi, vun pahniti, odpahniti, odvrézhi; exponere, iṡloṡhiti, vun poſtaviti, odpahniti; obmoliri, odpahniti; obstrudere, odpahniti, ṡapréti; obtrudere, odpahniti; percellere, doli paſti, udriti, na tlá vrézhi, odpahniti; rejicere, odvreizhi, ṡavrézhi, ṡametati, odpahniti: v:g: ṡdihanîe teh revnih neṡaverṡheṡh, inu te proſhnîe teh ṡhaloſtnih ne odpahneṡh; repellere, odpahniti, odgnati, naṡai ṡapoditi; repudiare, ṡavreizhi, vunkai ſegnati, prózh djati, odpahniti; repudiare uxorem, ṡheni ſlavú dati, jo prózh odgnati, odpahniti
odpeti dov., F5, arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; detendere, odpuſtiti, odpèti: tudi reſpèti; diloricare, sheléṡni gvant ſlézhi, odpeti, reſtegniti, prózh djati; refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti ali reṡkleniti; retendere, kai navitiga odviti, odpustiti kai napetiga, ſpèti, odpèti
odpihati dov., F3, deflare, odpihati; pappus, -pi, tudi tú ſéme eniga ṡeliṡzha, kakòr ena volna, kateru ſe puſty odpihati; reflare, odpihovati, odpihati
odpovedanje s, F10, clarigatio, -onis, enu ozhitnu odpovédanîe s'piſmam ali s'beſſédo; cretio, -onis, tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; detrectatio, odpoveidanîe; feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá lyſt tega odpovedanîa noſſili; informatio, prou odpovedanîe; negantia, -ae negatio, taiba, ṡatajenîe, odpovédanîe, neperpuṡzhenîe; recusatio, odpovedanîe; renuntiatio, iṡrozhenîe, oṡnanenîe, odpovédanîe; renutus, -us, tú s'glavó ſtreſſanîe, inu odpovedanîe; repulsa, -ae, odpahnenîe, odpovedanîe
odpreti dov., F14, adaperire, odpréti, odkriti, reẛodéti; aperio, -ire, odkriti, odpréti, iẛlagati, vganiti; discapedinare, odpreiti; discludere, odpreiti, odkleniti, reṡlozhiti; divaricare, odpreiti, naroṡen djati; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló odpréti; pandere, odpreiti, dat ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti; pange, odpri; patefacere, reṡodeti, odpréti, povédati; recludere, odpréti, odkleniti; relinire, kai ṡamaſheniga odpréti, odkriti; renidere, tudi uſta k'ſmeihu odpréti; reserare, odpreiti, odkleniti
odrasek m, F2, flagellum, na vinski terti novi odraṡki; propago, -nis, tudi en rúd, ali shlahta, en odraſſik
odrezati dov., F14, abscídere, odréẛati; abscíndere, prózh odréẛati; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; denasare, nus odréṡati, ob nus perpraviti; elingvare, jeṡik odréṡati; malleolus, -li, tudi ena leitoṡhnîa mladiza na vinṡki terti, katera ſe odreṡhe inu pogroba; praecidere, preſékati, odſékati, odréṡati; praesegmen, -nis, odreiṡik, kar ſe prózh odreiṡhe, ali odſeik; recidere, â caedo, odſékati, odréṡati; rescindere, reſſékati, ſeſſékati, reṡréṡati, odréṡati, odreṡovati; saccularius, -rÿ, kateri po arṡhetih krade, ali moſhnó odréṡhe; sarmentum, -ti, tú riṡjè od vinṡkih tert, tú kar ſe od nyh odreiṡhe; supputare, ſpodreiṡati, ſpúd odreiṡati
odrezek m, F3, praesegmen, -nis, odreiṡek, kar ſe prózh odreiṡhe, ali odſeik; praesegmina ungvium, nohty odréṡky; secamentum, -ti, tudi te odſeikanîe terṡkè, en odréṡik, ali prugel
odsekan (od sekan) del., F12, decisus, -a, -um, odſékan; deputatus, odlozhen, prózh odſékan; desectus, -a, -um, odréṡan, odṡhagan, odſékan, obréṡan; mutilatus, -a, -um, odlomnien, odſékan, nei ceil; praecisus, -a, -um, odſékan, odbyt, odréṡan; ramale, -lis, ena od driveſſa odtergana, ali odſeikana veya; recisamentum, -ti, tarskè, odſékane, ali odréṡane tarṡzhize; recisus, -a, -um, odſékan, odréṡan; secamentum, -ti, tudi te odſeikanîe[!] terṡkè; segmen, vel segmentum, -ti, en odſékan kos; talea, -ae, en kol, na obéh kraih od ſeikan ṡa vſaditi ga v'ṡemlo; truncus, -a, -um, odſékan, odroblen
odsekanje s, F6, decisio, ṡklenenîe, reṡlozhenîe: tudi odſekanîe; decollatio, glavè odſékanîe; detruncatio, odſékanîe; obtruncatio, odſékanîe, odroblenîe; praecisio, -onis, odſékanîe, odréṡanîe; recisio, -onis, odreṡanîe, odſékanîe
odsekati dov., F14, amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; decacuminare, oſhpizhiti, ali verhe odſékati, drevje ſhtuzati; decollare, glavó odſékati; demutilare, odſékati, odrobiti; deputare, tudi prózh odſékati; detruncare, odſékati; emancare, rokó odſékati; excidere, â caedo, odſékati, iṡpaſti, ṡreṡati; mutilare, poṡhtuzati, en glid odſékati; obtruncare, odſékati, odrobiti; praecidere, preſékati, odſékati, odréṡati; proscindere, preſeikati, naprei odſeikati, odrobiti; recidere, â caedo, odſékati, odréṡati; truncare, odſékati, odrobiti, okruliti, obſékati
odtekati se nedov., F3, euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka
odučiti dov., dedocere, odvuzhiti, eniga ṡupar vuzhiti timu kar ſe je poprei vuzhil, tudi odvaditi
odvaditi dov., dedocere, odvuzhiti, eniga ṡupar vuzhiti timu kar ſe je poprei vuzhil, tudi odvaditi
odvezan del., F6, exolutus, -a, -um, odvèṡan, odréſhen; largiloquus, -a, -um, katerimu je jeṡik dobru odveṡan, en velik klafar; liber, tudi leidig, proſt, ſlaboden, odvèṡan, frai; relaxus, -a, -um, odvèṡan, vun ſpuṡzhen, odlédihan, reſhirjen; resolutus, -a, -um, odvèṡan, ſarzán; solutus, -a, -um, odvèṡan, odréſhen, plazhan
ofrovati nedov. in dov., F11, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; fertum, -ti, ena ſorta jidy, katero ſo nékadai gori offrovali; hostiare, offrovati ṡhpiṡhne offre; immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; litare, offrovati, ṡaſhonati; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; primitiae, -arum, pervine, tá pervi ſad, kateriga ſo Bogú offrovali; sacrificare, offrovati, vel ofrovati, offrati, maſhovati; sacrificus, -ci, Maſhnik, kateri offruje, offraviz
ofrt ž, F6, arrogantia, prevṡètnoſt, prevsetje, oholust, oholia, offert, ṡhela vekſhe zhaſty; extollentia, povsdignoſt, offert; superbia, -ae, offert, offertnoſt, prevṡètje, napuh, prevsetnost, offrt; supercilium, -lÿ, tudi offert; tumor amini, offert, prevṡètnoſt
ogenj m, F35, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi: tudi ponve s'ognîam ẛa jedt ſagreiti; calumnata, -tis, ena vrozhúſt, ali gorenîe velikiga ognîa; elicere ignem, ogîn vkreſſati; ignis, ogîn; inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori islyti, vſe kmalu goréti; intertrimentum, tá sgubizhik ſrebrá, inu slatá v ognî; mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn; praester, padezhi ogîn; pusula, -ae, en divji vrozhi luſhai, eni jo [bolezhina] imenujejo s: Antona ogîn; salamandra, -ae, en mazharòl, kateri v'ognî ṡhivy
ognjen prid., F7, candere, reṡbélenu biti, ognîenu; diſseptum, -ti, tudi en gvelbizh ẛa ognîeno sylo; igneus, -a, -um, ognîen; ignipes, -dis, kateri noſſi ogîn na nogah, ognîenih núg; ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen, gorák kakòr ogîn; lampades ignis, ognîene lampe; vapor ignis, ognîena ſopariza, ali ṡharki
ograja ž, F4, sepimentum, -ti, graja s'protja ali ternîa, ograja, plút; septum, -ti, ſhranga, ograja, ṡaſéka, ṡagraja, ṡajiṡenîe; stadium, -dÿ, tudi ograja; theritrophium, vert, ali ograja ṡa divjazhino
oje s, F3, cuniculus, tudi ojè; fistula, -ae, voye per kullih; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah
okence s, F2, fenestrella, -lae, okanze; riscus, -ci, tudi enu okanze na ſteini, ṡkuṡi kateru ſe luka
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1007 zadetkov.