turóbən, -bna, adj. betrübt, ogr.-Mik.; schwermüthig, melancholisch, Jan.; turoben človek, der Sauertopf, Št.-Cig.; — tudi: hs.; prim. it. turbo, trüb, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

turóben -bna -o prid. žalosten, turoben: Ali po nyé szmrti na razveszelejnye szvojega turobnoga szrczá je zacsno vino v'sivati KOJ 1848, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

turoben [turóbǝn] pridevnik

zlovoljen, resnoben

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.