apostem m tvor, ulje, absces: Krajlu ſe je bil sbral na perſyh en apoſtem im. ed., kateri je takorshno urozhino v' Krajlu obudil, de je imel sgorit, inu umreti (V, 548) ← lat. apostema ← gr. ἀπόστημα ‛tvor, ulje, absces’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

aselnjak

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

asla [ásla] samostalnik ženskega spola

tvor, ulje, absces

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je] STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
bolenje

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bula
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

bȗnka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

cȋsta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

čáj 1., m. 1) der Dunst, der Höhenrauch, Z.; — der Hof um den Mond, Hal.-C., BlKr.; — 2) ein Abscess (ulje, tvor), Hrušica v Istri-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

čȋr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

čir

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

čiraj -a samostalnik moškega spola
čir, tvor, gnojna rana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

čiraj

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

čirjak -a samostalnik moškega spola
čir, tvor, gnojna rana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

čirjak

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

dihúr Frazemi s sestavino dihúr:
smrdéti kot dihúr, zaudárjati kot dihúr

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

dihūr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

doslẹ̑den -dna prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

fulta [tvor] sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg3)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

furúnkel -kla tudi furúnkul -a m (ú)
med. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice, tvor:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

furúnkul -a m (ú) zdrav. (tvor)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

genealóg genealóga samostalnik moškega spola [genealók genealóga] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Genealoge in lat. genealogus iz gr. geneálogos iz geneá ‛izvor, rod, poreklo’ + tvor. od gr. lógos ‛beseda, govor’
grboslôvje grboslôvja samostalnik srednjega spola [gərboslôu̯je] ETIMOLOGIJA: ↑grb + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
hȋrati -am nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

izmétati 1., -mę́čem, I. vb. pf. 1) das Herauswerfen beenden; i. kamenje iz jame; veliko krvi iz sebe i.; — i. zobe, ausbrechen, die letzten Lamm- oder Füllenzähne verlieren (o ovcah in konjih), Cig.; — 2) i. se, in die Kolben schießen: sirek se je izmetal, Vrsno-Erj. (Torb.); — II. izmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad izvreči, izmetati I., 1) auswerfen, Cig., Mik.; ausschließen: izmetajoč vzrok, ein Ausschließungsgrund, Levst. (Pril.); — 2) i. se, Aehren ansetzen: ječmen se je izmetal, Dalm.; — tvor se izmeče, bildet sich, Z.; — žužki se izmečejo, kriechen aus, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

izmetávati, -am, vb. impf. ad izvreči, izmetati I.; 1) herauswerfen; (werfend) ausladen; vrage i., die Teufel austreiben, ogr.-Valj. (Rad); — 2) zobe i., daran sein, die Lamm- oder Füllenzähne zu verlieren, ausbrechen (o ovcah in konjih), Cig.; — 3) i. se, in Aehren schießen, Aehren ansetzen; pšenica se izmetava, vzhŠt.-C.; — tvor se izmetava, bildet sich, Z.; — 4) i. se po kom, jemandem nachgerathen, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

jasla [jásla] samostalnik ženskega spola

tvor, absces

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
karbúnkel -kla tudi karbúnkul -a m (ú)
med. tvor z več strženi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm] STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
karcinọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

kôzel Frazemi s sestavino kôzel:
gréšni kôzel, kôzla v zélnik spustíti, postáviti kôzla za vrtnárja, smrdéti kot kôzel, stréljati kôzle, ustrelíti kôzla, žŕtveni kôzel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

krasoslôvje krasoslôvja samostalnik srednjega spola [krasoslôu̯je] ETIMOLOGIJA: ↑kras + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
krešinca

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

kužnik [kȗžnik] samostalnik moškega spola
  1. tvor, ulje, ognojek
  2. bolnik, ki ima kugo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

leposlôvje leposlôvja samostalnik srednjega spola [leposlôu̯je] ETIMOLOGIJA: ↑lep + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’, dobesedno prevedeno iz frc. belles-lettres - več ...
meroslovec samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: iz mera + slovec, iz tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

metljaj

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

mrtvoud

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

obramboslôvje obramboslôvja samostalnik srednjega spola [obramboslôu̯je] ETIMOLOGIJA: ↑obramba + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
pasji
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

piščajec

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

plȃzma -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

podkožnik [podkọ̑žnik] samostalnik moškega spola

podkožni tvor, lipom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

podkožnjak

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

poza

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — (fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

prīšč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

príšč, m. eine Art Ausschlag: die Blase auf der Haut, die Pustel, Habd.-Mik., Cig., Jan., BlKr.; die Brand- oder Hitzblatter, C.; — = ulje, tvor, das Geschwür, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

rodoslôvje rodoslôvja samostalnik srednjega spola [rodoslôu̯je] ETIMOLOGIJA: ↑rod + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
sarkọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

simbológ samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: iz simbol + tvor. od gr. lógos ‛beseda, govor’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

sirovce

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

skȗla, f. 1) = tvor, ulje, ogrc (ako je gnojen), Vas Krn-Erj. (Torb.); — das Zahngeschwür, Cig., C., Št.-Štrek. (LjZv.); — ein Geschwür am Halse der Pferde, C.; — ein Geschwür in der Klauenspalte der Rinder, Z.; — eine Hitzblatter, Rez.-Baud.; — eine Art Ausschlag, Tolm.; — 2) = krasta, die Wundenkruste, die Narbe, C., kajk.-Valj. (Rad), vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

smetljaj

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

storīti -ím dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ščiravec

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ščirjevec

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ščirovec

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

štrkavec
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

thor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tor [tvor] sam. m ♦ P: 4 (TT 1557, TPs 1566, TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tȓd tŕda prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

trnȉč -íča m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tuberkulóza tuberkulóze samostalnik ženskega spola [tuberkulóza] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. tuberculosis, iz lat. tūberculum ‛majhna grba, tvor’, iz tūber ‛grba, oteklina, tvor’, sorodno s tumēre ‛otekati’, zaradi vozličastih izrastkov celic, ki se pojavijo na obolelem tkivu - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tuberkulọ̑za -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tūmor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tumor

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

túr1 -a m (ȗ)
tvor: tur se mi dela na vratu; tur poči, se predre / gnojni tur; kožni, podkožni tur

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

túr-asamostalnik moškega spola
  1. tvor, vnetje
    • tur na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tȗr1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tȗr 2., m., Cig., Jan., pogl. tvor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tur [tȗr] (tvor) samostalnik moškega spola

tvor, furunkel, bula

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvór -a m (ọ̑)
1. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice: tvor se mi dela; predreti tvor; tvor na vratu / gnojni tvor
2. zastar. tvorba: kamniti tvori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvór -a m (ọ̑) gnojni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvór -a m
gnojno vnetje lasnega mešička in okolicepojmovnik
SINONIMI:
tur, med. furunkel, ekspr. turček
GLEJ ŠE SINONIM: tvorba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024

tvọ̑r -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvor

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvọ̑r 1., m. 1) das Gebilde, Jan., Cig. (T.), Cel. (Geom.), Žnid.; (stsl.); — 2) der Blutschwär, der Furunkel, das Aas: t. se mi dela; t. predreti (aufbrechen); t. se je predrl; — 3) die Sperre, Jan.; — das Spundloch, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvọ̑r 2., -rja, m., BlKr., DSv.; pogl. thor, dehor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvor -a m tvor: pettu poshle morjo v'mej shivino, sheſtu poshle bule, inu toroue tož. mn. (IV, 188)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvor

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvor ► tˈvȯːr tˈvȯra m, mn. tvȯˈrȯːvė

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvọ̑rəc, -rca, m. dem. tvor; ein kleiner Furunkel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvọ̄riti -im nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvur
GLEJ: tvor

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

tvur gl. tvor ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ulje

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

ȗlkus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

varstvoslôvje varstvoslôvja samostalnik srednjega spola [varstvoslôu̯je] ETIMOLOGIJA: ↑varstvo + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
vred1 [vrẹ̑d vredȗ] samostalnik moškega spola

(podkožni) tvor, oteklina, furunkel, karbunkel

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

vredník -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

vrejen [vrejȅn] pridevnik

ki ima tvor, bulo

PRIMERJAJ: vrediti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zazora

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zora2

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zoréti -ím nedov., zôrel in zorèl in zorél (ẹ́ í)
1. z rastjo, razvojem prihajati do zrelosti: pšenica zori; grozdje je začelo zoreti / cvet zori v sad; pren. v glavi mu zori nov načrt; ta sklep je vedno bolj zorel v nas
// dosegati potrebno, ustrezno kakovost: pustiti sir, da zori / gnoj zori v kupu; pren. dobra misel počasi zori
● tvor zori gnoj v njem se zbira in mehča
♦ čeb. med zori
2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: fantje so zoreli v može; duševno, spolno zoreti / človek z leti zori; igralka je zorela v umetnico / knjiž.: pobude za upor kmetov so zorele celo stoletje; poletni večer počasi zori v noč prehaja; zunaj je zorel avgust bil, se bližal koncu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zoriti se

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zrásti, zrástem, vb. pf. emporwachsen, aufwachsen, wachsen; kar je letos zraslo, der diesjährige Wuchs; velik je zrasel, er ist groß geworden; zrastel je kot konoplja = er ist schnell aufgeschossen, Cig.; tvor je zrastel (ist größer geworden); zraščen (nam. zrasel), gewachsen, C.; zrasli možje, erwachsene Männer, Dalm.; greben mu zraste, er braust auf; brž zraste, er braust gleich auf, er wird gleich böse; kako je zrasel, ko sem mu to rekel! — (nam. vzr.-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

zrèl in zrél -éla -o [zreu̯] prid., zrélejši tudi zrelêjši (ȅ ẹ́; ẹ̑ ẹ́)
1. ki v rasti, razvoju doseže stopnjo, primerno za spravilo, razmnoževanje: obirati zrele plodove, sadeže; zrele češnje; zgodaj zrela jabolka; zrelo seme / zreli klasi, stroki; koruza, pšenica je že zrela / zrel gozd zaradi doraslosti primeren za posek
// pri katerem so končani procesi, potrebni za dosego ustrezne kakovosti: zrel sir; zrelo vino / zrel gnoj; zrelo testo
// knjiž. pri katerem so značilni elementi razviti v polni meri: zreli barok; zreli kapitalizem / zunaj je bil že zrel dan popoln
2. telesno in duševno polno razvit: pri dvajsetih letih je bil zrel človek / vsestransko zrela osebnost / duševno in telesno zrel fant / ima zrele hčere odrasle
// v določenem pogledu polno razvit sploh: kulturno zrel narod; politično zrelo vodstvo
3. ki je v srednjem obdobju življenja: zrel moški s prvimi sivimi lasmi; ljubimkal je z dekleti in zrelimi ženskami
// značilen za ljudi v srednjem obdobju: ljubiteljem zrele lepote je bila všeč; zrela ženska postava / zreli gibi
4. ki je v obdobju največje izurjenosti, najboljših dosežkov: zrel plesni ansambel; razstava najzrelejših likovnih umetnikov
// nav. ekspr. ki izraža, kaže veliko dovršenost, izurjenost: pokazali so zrel nogomet; prvi zreli primerki moderne arhitekture; zrelo umetniško delo
5. življenjsko razgledan in čustveno uravnovešen: o tem se lahko pogovarja le z zrelimi ljudmi; bil je najzrelejši med vrstniki; po nesreči je postal zrelejši; prezgodaj zrel otrok
// ki izraža, kaže veliko modrost, premišljenost: zreli nazori; dobiti zrel odgovor, predlog; zrel odnos do preteklosti; zrela kritika, ocena knjige; zrele misli; politično zrel program / zrela ljubezen uravnovešena
6. navadno v povedni rabi, navadno v zvezi z za glede na telesno, duševno razvitost sposoben za kaj: otrok je zrel za šolo; dekle še ni zrelo za možitev / ni bil dovolj zrel za te misli ni jih mogel razumeti, sprejeti
// glede na doraslost, razvitost primeren za kaj: žito je zrelo za žetev
// ki ima ustrezne pozitivne ali negativne lastnosti za kaj: knjiga je zrela za tisk; stranka ni dovolj zrela, da bi uresničila program / ekspr.: fant je zrel za zapor; hiša je zrela za rušenje / čas za kaj takega še ni zrel primeren, ugoden; razmere so zrele za vstajo
● zrel tvor tvor, v katerem se je gnoj že zbral in zmehčal; iron. ta je pa zrel, da mu je zaupal nespameten, neumen; pog., ekspr. zrel je za matildo pričakuje se, da bo umrl; ekspr. on je že zrel za odstrel ni več sposoben opravljati svoje funkcije; ekspr. zrel je za vešala naredil je toliko hudega, da bi ga lahko obesili; gledati življenje z zrelimi očmi presojati življenje z veliko življenjsko izkušenostjo; ekspr. pusti jo, to je zrela tička lahkoživa, malopridna ženska; zadeva še ni zrela se še ne more razplesti, uresničiti; mož zrelih let srednjih; zrel je kot jagoda, tepka zelo je prebrisan; to mu je padlo v naročje kot zrel sad, zrela hruška to je dobil brez prizadevanja, truda; zrelo jabolko samo pade ko zadeva pride do določene stopnje, se sama razreši
♦ agr. zrela zemlja zemlja, ki je prhka in polna bakterij; biol. spolno zrel ki v rasti, razvoju doseže tako stopnjo, da se lahko spolno razmnožuje; čeb. zreli med med, ki izgubi odvečno vodo; kozm. zrela koža koža po tridesetem letu starosti, ko začne kazati znake staranja, načina življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

žmeča

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.

Število zadetkov: 100