bólha -e stil. -é [u̯hž (ọ́) majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami: bolha skače; bolha ga grize, pika; imeti, loviti, obirati si bolhe; opikan od bolh / pasja bolha
♦ 
igr. bolhe družabna igra, pri kateri prožijo igralci okrogle ploščice v posodico; zool. listne bolhe zajedavske žuželke na rastlinah, Psyllidae; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bolháč -a [u̯h(á) 
  1. 1. bot. sredozemska rastlina, iz katere se pridobiva prah proti mrčesu, Chrysanthemum cinerariaefolium: učinkovit insekticid iz bolhača
    // prah proti mrčesu iz cvetov te rastline: bolhe preženemo z bolhačem
  2. 2. zool. kapusnicam škodljiv hrošč, Haltica: zatirati bolhača
  3. 3. slabš. kdor ima veliko bolh: razgnali jih bodo, bolhače

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bolhàt -áta -o [u̯hprid. (ȁ ā) ki ima veliko bolh: bolhat pes

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bolhàv -áva -o [u̯hprid. (ȁ á) bolhat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bólhica -e [u̯hž (ọ́) manjšalnica od bolha: bolhe in bolhice / ekspr. kuža, imaš kaj bolhic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

málha -e [u̯hž (ȃ) 
  1. 1. nekdaj preprosta popotna torba za čez ramo: oprtati si malho; iz malhe je molela steklenica; spraviti kaj v malho; imeti kaj v malhi; berač z malho
     
    ekspr. le izprazni, iztresi svojo malho povej vse, kar želiš povedati; ekspr. vse gre v njegovo nenasitno malho vse vzame on; ekspr. če bo tako zapravljal, bo moral kmalu z beraško malho po svetu bo popolnoma obubožal; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje
  2. 2. ekspr. velik žep, zlasti notranji, pri moškem suknjiču ali plašču: denarnico nosi v malhi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

málhar -ja [u̯h(ȃ) ekspr. človek z malho: kdo pa je tistile malhar
// berač, potepuh: na sejmu so se zbrali vsi malharji od blizu in daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

málhast -a -o [u̯hprid. (ȃ) ekspr. po obliki podoben malhi: malhasti žepi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pólh -a [u̯h(ọ̄ ọ́) gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pólhar -ja [u̯h(ọ̑) lovec na polhe: je izkušen polhar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pólharski -a -o [u̯hprid. (ọ̑) nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pólharstvo -a [u̯h(ọ̑) dejavnost polharjev: v teh krajih je razširjeno polharstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pólhati -am [u̯hnedov. (ọ̑) nar. loviti polhe: polhali so celo noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pólhek -hka [u̯h(ọ̄) manjšalnica od polh: mladi polhki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pólhov -a -o [u̯hprid. (ọ́) nanašajoč se na polhe: sušiti polhove kožice / star. nosi polhovo kapo polhovko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

polhovína -e [u̯hž (í) 
  1. 1. polšje krzno: kučma iz polhovine
  2. 2. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polhovine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pólhovka -e [u̯hž (ọ́) kučma, kapa iz polhovih kožic, polhovine: pozimi so nosili polhovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razmálhati se -am se [u̯hdov. (ȃ) ekspr. razvleči se, raztegniti se: suknjič se je ves razmalhal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sufíks -a (ȋ) lingv. besedotvorno obrazilo, ki se postavi za podstavo tvorjene besede; pripona: slabšalni pomen sufiksa -uh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ùh medm. (ȕ) 
  1. 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: uh, kaj bo, če nam zboliš / uh, kako se je vreme poslabšalo
  2. 2. izraža zoprnost, gnus: uh, kako smrdi
  3. 3. izraža telesno ali duševno trpljenje: uh, uh, boli
  4. 4. izraža nejevoljo: uh, kako je domišljav; uh, je rekla in jezna odšla
  5. 5. izraža podkrepitev trditve: uh, si siten; uh, kako me zebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

úhati -am nedov. (ȗ) ekspr. z uh izražati čustvo: čudil se je in uhal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

víja medm. (ȋ) pri izštevanju izraža pripravljanje na izločitev ob predpredzadnji osebi: ... štiri miši, v uh me piši: vija, vaja, ven

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vólhek -hka -o [u̯hprid. (ọ́star.  
  1. 1. vlažen: volhke stene / volhek zrak / volhka pomlad; vreme je volhko
    // mehek zaradi vlažnosti: volhko seno
  2. 2. mehek, voljen: volhka dlaka, koža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vólhkost -i [u̯hž (ọ́) star. vlažnost: volhkost stene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 24