ekshalácija -e ž (á) geol. uhajanje plinov in par iz ugašajočega vulkana:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
mašílka -e ž (ȋ) strojn. priprava ob batnici, ki preprečuje uhajanje tekočine iz valja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
prodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) prepusten, zlasti za zrak, plin: produšna plast snega / uhajanje pare skozi produšna mesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
tesnílka -e ž (ȋ) strojn. priprava ob rotorju, ki zmanjšuje uhajanje tekočine iz okrova: pritegniti tesnilko;
vrste tesnilk / labirintna tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi
♦ teh. manšetna tesnilka v obliki kratke, debele cevi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
uhájanje -a s (ȃ) glagolnik od uhajati: fantovo uhajanje iz zavoda, z doma / uhajanje mladine v mesta / uhajanje plina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.