eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
spízditi spízdim dovršni glagol [spízditi] ETIMOLOGIJA: ↑pizditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

izmakníti in izmákniti -em tudi zmakníti in zmákniti -em dov. (ī á)
1. s potegom, sunkom odstraniti: izmakniti podstavek, zagozdo / izmakniti klado izpod kolesa spodmakniti
// z dajalnikom s potegom spraviti iz prijema: izmaknil mu je nož iz roke; izmaknila mu je roko, ki jo je držal
2. s spremembo položaja, mesta doseči, da ne pride do prijema, dotika: prestrašil se je in izmaknil glavo; izmaknila je roko, da je ne bi prijel
3. naskrivaj vzeti: brat mu je izmaknil igračo, ko se je obrnil; otrok izmakne škarje z mize in se začne igrati; pren., ekspr. hoče vam izmakniti vaše mesto
// evfem. ukrasti: izmakniti avtomobil, denar; uro je izmaknil iz izložbenega okna
4. ekspr., navadno v zvezi z jo naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku jo je izmaknil iz taborišča; pazi, da jo fanta ne bi kam izmaknila
5. zastar. izpahniti (si): izmaknil mu je roko v rami; pri padcu si je izmaknil nogo
● pog. ne izmakne oči z njega neprestano, nepremično ga gleda; pog. bilo mu je nerodno, da je izmaknil pogled pogledal vstran
pofúliti -im dov., tudi pofulíla (ú ū) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: pofulil mu je denarnico; zavojček mu je pred nosom pofulil
2. v zvezi z jo naskrivaj oditi, pobegniti: pofulila sta jo, preden se je možakar vrnil
pohôpati -am dov. (ȏ) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: hotel mu je pohopati motor
2. aretirati, zapreti: zaradi ovadbe so ga pohopali
pohôpsati -am tudi pohópsati -am dov. (ȏ; ọ̑) pog., ekspr.
1. vzeti, ukrasti: neznanec mu je pohopsal denarnico
2. aretirati, zapreti: nocoj so pohopsali dva osumljenca
pokrásti -krádem dov., stil. pokràl pokrála (á ȃ)
drugega za drugim ukrasti: v nekaj dneh so mu pokradli ves denar; pokrasti jabolka; ekspr. vrata zaklepa, sicer bi ji vse pokradli; ujeli so fanta, ki je veliko pokradel po vasi
● zastar. tatovi so ga hoteli pokrasti okrasti; tu in tam so kaj pokradli ukradli
pòsmúčarski -a -o prid. (ȍ-ȗ)
1. obl. ki je za po smučanju: posmučarska oblačila posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je
posmúkati -am tudi -smúčem dov. (ú)
1. s smukanjem, trganjem odstraniti: posmukati jagode, zrnje; posmukati liste z vej
// ekspr. s smukanjem narediti, da česa ni več na čem: dež in veter sta drevje že posmukala
2. ekspr. vzeti, ukrasti: iz dimnice je posmukal vse klobase in zbežal; vse posmuka, kar mu pride pod roko
3. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: otroci so drug za drugim posmukali iz hiše; pog. ni čakal do konca, kar posmukal jo je
posmúkniti -em dov. (ú ȗ) ekspr.
1. oplaziti, oprasniti: veja ga je posmuknila po licu
2. vzeti, ukrasti: iz žepa ji je posmuknil denarnico / pri kupčiji so ga grdo posmuknili ogoljufali, prevarali
● ekspr. iztegnila je roko in posmuknila prt z mize hitro potegnila; ekspr. rad se je malo posmuknil okoli brhke natakarice se ji je podobrikal
poúzmati -am dov. (ȗ)
star. vzeti, ukrasti: nekdo jim je pouzmal denar
speljáti spéljem tudi -ám dov., spêlji speljíte; spêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. narediti, povzročiti, da se vozilo začne premikati: konj je težko speljal naloženi voz / voznik je prižgal motor in speljal
// nepreh. začeti se premikati: na poledeneli cesti, v blatu avtomobil težko spelje
2. nar. zvoziti1: speljati drva iz gozda; speljati s tovornjaki
3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: speljati vodo s travnika, v jarke; pren. režiser si je prizadeval speljati nove tokove v slovensko gledališče
4. narediti, da je kaj v določenem prostoru in ima določeno smer: speljati cesto mimo mesta; speljati plinovod, vodovod v naselje; speljati progo po dolini; speljati v loku, naravnost / speljati trto po brajdi / speljati promet po obvozni cesti
// nav. ekspr. usmeriti, obrniti: speljati pogovor na šport; speljati pozornost poslušalcev drugam; speljati razpravo na stranski tir
5. nav. ekspr. s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: sošolci so ga speljali na izlet; fant je pošten, pa so ga drugi speljali (na slaba pota); speljal ga je v klet in ga pošteno opil / v svet ga je speljala želja po boljšem življenju; nespametno je ravnal, ko se je dal speljati v tako tvegano zadevo; pren. mesečina jih je speljala na sprehod
6. ekspr., z dajalnikom navadno s prevaro doseči, da kdo dobi, kar je kdo drug imel ali mislil, da bo imel: speljati komu najboljše delavce / speljati prijatelju dekle / speljati športnemu tekmecu kolajno
// vzeti, ukrasti: tatovi so mu speljali konja; speljati komu listnico iz žepa
● ekspr. speljati koga na led, v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. speljati vodo na svoj mlin narediti kaj v svojo koristprim. izpeljati
spésniti1 -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police
● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove
spízditi -im dov. (ī ȋ) vulg.
1. vzeti, ukrasti: spizditi komu kaj
2. izginiti, oditi: takoj ko je postalo nevarno, je spizdil domov; rekla mu je, naj spizdi / spizdi iz moje hiše!
súniti -em dov. (ú ȗ)
1. narediti hiter, kratek in sorazmerno močen gib: suniti z glavo, roko; suniti s pestjo navzgor / suniti z nožem proti komu
// preh. s takim gibom udariti, zadeti: suniti nasprotnika; suniti koga s kolenom v trebuh / suniti kroglo s palico; suniti koga z nožem v srce zabosti; suniti s čevljem v vrata brcniti / nesi previdno, da koga ne suneš; po nesreči se suniti v nos / puška ob strelu sune v ramo
2. preh., s prislovnim določilom z (močnim) sunkom spraviti kaj s kakega mesta, na kako mesto: suniti knjigo z mize, pod mizo; suniti kozarec od sebe; suniti pijanca čez prag; suniti zaboj nazaj
♦ šport. suniti kroglo (dvajset metrov)
3. preh., pog., ekspr. popiti (malo alkoholne pijače): kdaj pa kdaj ga rad sune kak kozarček / suniti žganje vase
4. preh., pog. ukrasti: suniti komu avtomobil, denarnico
● ekspr. nenadoma je sunil iz sebe: Pojdi sunkovito izgovoril, rekel; ekspr. suniti delavca na cesto odpustiti (z dela)
ukrásti ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ)
1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj ter brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso
// povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo
// ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela
2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub
● ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezen

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

lútati nedovršni glagol
snúbka samostalnik ženskega spola

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

zvezdičin
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zvezdičina zvezdičino pridevnik
IZGOVOR: [zvézdičin]

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

izmakníti in izmákniti -em dov. izmákni -te in -íte; izmáknil -íla, izmáknit, izmáknjen -a; izmáknjenje; (izmáknit) (í/ȋ/á á) kaj ~ podstavek, zagozdo; omilj. ~ denar, uro |ukrasti|; izmakniti komu kaj ~ fantu roko |odmakniti|; ~ otroku igračo |neopazno vzeti|
izmakníti jo in izmákniti jo -em jo (í/ȋ/á á) poud. |na skrivaj oditi|: ~ ~ iz hiše
izmakníti se in izmákniti se -em se (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ nevarnosti, odgovoru; ~ ~ sosedu, policiji
izposodíti in izposóditi -im dov.; drugo gl. posoditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ knjigo
izposodíti si in izposóditi si -im si (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ ~ obleko za nastop; omilj. ~ ~ sosedovo kolo |vzeti, ukrasti|; izposoditi si od koga ~ ~ ~ prijatelja; poud. izposoditi si koga |ponorčevati se iz koga|
pljúniti -em dov. pljúnjen -a; pljúnjenje (ú ȗ) kaj ~ kri; sleng. pljuniti komu kaj ~ sopivcu precej denarja ukrasti; poud. pljuniti na koga/kaj |vzeti ugled komu, osramotiti ga|
pofúliti -im dov. pofúljen -a; pofúljenje (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. |vzeti, ukrasti|: komu kaj ~ nakupovalki denarnico
pofúliti jo -im jo (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. |skrivaj oditi, pobegniti|
pohôpati -am dov. -an -ana (ȏ) knj. pog., poud. komu kaj ~ sosedu motor |vzeti, ukrasti|; knj. pog., poud. pohopati koga ~ žeparja |aretirati, zapreti|
pohôpsati -am in pohópsati -am dov. -an -ana (ȏ; ọ̑) knj. pog., poud. komu kaj ~ branjevki denarnico |vzeti, ukrasti|; knj. pog., poud. pohopsati koga ~ osumljenca |aretirati, zapreti|
posmúkniti -em dov. posmúknjenje (ú ȗ) poud. koga/kaj Veja ga je posmuknila po licu |oplazila|; poud. posmukniti komu kaj ~ nakupovalki denarnico iz žepa |ukrasti|
posmúkniti se -em se (ú ȗ) poud. okrog koga ~ ~ ~ deklice |podobrikati se ji|
súniti -em dov. súnjen -a (ú ȗ) ~ s pestjo navzgor; ~ z nožem; suniti koga/kaj v kaj ~ pretepača v trebuh; šport. ~ kroglo; suniti v kaj ~ ~ vrata; sleng. suniti komu kaj ukrasti
súniti se -em se (ú ȗ) v kaj ~ ~ ~ oko
ukrásti ukrádem dov., nam. ukràst; ukrádenje; drugo gl. krasti (á ȃ) komu/čemu koga/kaj ~ popotniku denarnico; poud.: Ukradla ji je fanta |prevzela|; ~ življenju košček sreče |pridobiti si|
ukrásti se ukrádem se (á ȃ) poud.: ~ ~ iz hiše |neopazno oditi|; ~ ~ v dvorano |prikrasti se|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ukrásti ukrádem dov.
kaj vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika
SINONIMI:
evfem. izmakniti, evfem. izposoditi si, evfem. odnesti, sleng. pljuniti, pog. pofuliti, pog. pohopati, pog. pohopsati, ekspr. posmukati, ekspr. posmukniti, evfem. pospraviti, evfem. posvojiti, star. pouzmati, evfem. smukniti, ekspr. speljati, nar. spesniti, pog. suniti, evfem. vzeti
GLEJ ŠE: onečastiti
ukrásti se ukrádem se dov.
GLEJ ŠE: oditi

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

odtujíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj odvrniti, preprečiti koga/kaj
/Z hitrimi akcijami/ so (jim) odtujili precej blaga.
2.
iz prava kdo/kaj odsvojiti koga/kaj
Odtujili so (jim) del premoženja.

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

eskamotȇr -ja m
fȗkati -am nedov.
krásti krȃdem nedov.
mȉš míši ž
u- predpona
zdrȋz -a m
zmikȃvt -a m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

u-, praef. 1) znači odmikanje: ent-, weg-; uiti, ubežati, uteči, ukrasti, urezati si šibo; — 2) iz nedovršnih glagolov dela dovršne: ubiti, ugasiti, ugledati, utopiti; — (po sedanji narodni izreki se ne da natanko razločiti od predpone v, ampak le po primerjanju drugih slovanskih jezikov in po pomenu; mnogokrat je pisava dvomna; besede, katerih ni najti pod u-, naj se iščejo pod v-).
ukrádati, -am, vb. impf. ad ukrasti, stehlen, C.
ukrádniti, -krȃdnem, vb. pf. = ukrasti, Mur., ogr.-Valj. (Rad).
ukrásti, -krádem, vb. pf. 1) stehlen, entwenden; — 2) u. se, sich heimlich davonmachen, sich wegstehlen; u. se kam, sich irgendwohin einschleichen, unbemerkt hineinkommen.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

ukràdnoti ukrádnem dov. ukrasti: Szedma: Ne ukradni ABC 1725, A4a
vkrádniti -em dov. ukrasti: kak dabi steo kaj vkradniti KOJ 1845, 30
vkrádnoti -em dov. ukrasti: Kakda vkrádnemo KŠ 1754, 50; da ga vucseniczke vkrádnejo KŠ 1771, 97; Ne vkradni TF 1715, 16; Ne vkradni SM 1747, 45; nego naj vkrádne i zakole KŠ 1771, 300; kai ſzem nei odneſzal (vkradno) SM 1747, 12; Racsun ti je dati csi ſzi ti kaj v-kradno SŠ 1796, 92; povrnouti moremo onim, od ki ſzmo vkradnoli KŠ 1754, 53; kaj ſzo vucseniczke prisli, ino ſzo ga vkradnoli KŠ 1771, 98; ino ſzo ga vkradnoli KM 1796, 114
vkrádnjeni -a -o ukraden: Z-nase hi'ze blágo vkrádnyeno AIN 1876, 24; Tò vkrádnyeno pa nazáj dati KŠ 1754, 53; Liki edno vkrádnyeno blágo senkas meni AI 1875, kaz. br. 7

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

frbežen -žna prid. predrzen, nesramen: kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen im. ed. m, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti, kadar samerka de Rihter ga vidi (V, 534) ǀ greshni, inu ferbeshni im. ed. m dol. zhlozek gre vener s' temi drugimi k' obhaili (V, 217) ← nem. verwegen ‛drzen’; prim. pri Gutsmannu ferbeshen ‛keck, kühn’; zapis zhlozek je tiskarska napaka namesto zhlovek.
izmekniti -maknem dov. izmakniti, ukrasti: edn moti deklo de smakne 3. ed. Gospodini kar samore (V, 259) ǀ ſe najdeio niketeri hlapzy, inu dekle, kateri smakneio 3. mn., inu popadeo kar morio v' hishi (V, 534)
ukrasti -adem dov. 1. ukrasti: hozhemo tudi zhloveku ta zhaſs vkrasti nedol. ǀ kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti nedol., kadar samerka de Rihter ga vidi ǀ kadar sheli blagu ſvojga blishniga vkraſſti nedol., poſſili vſeti ǀ kateru tatje nebodò mogli vkraſti nedol. ǀ kar moresh ukradesh 2. ed. ǀ kadar Njemu eno dusho vkradesh 2. ed. ǀ nej sadosti de nezh neukradesh +2. ed. ǀ eden enu malu vKrade 3. ed. prezei na gauge shnim ǀ y ukrade 3. ed. nye otroka shiviga ǀ kadar edn v'krade 3. ed. en ardezh slati ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije ne ukradejo 3. mn. ǀ lete po nozhi vkradejo 3. mn., inu shnimi pobegneio ǀ vſak dan njemu kaj v'kradejo 3. mn. ǀ obeniga negolufaio, obenimu nevkradeio +3. mn. ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil del. ed. m ǀ Rasbojnik, de ſi lih je veliku vkradil del. ed. m ǀ poverni nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel del. ed. m ǀ shena yh je vkradla del. ed. ž, inu Bug vej koku ponuzala ǀ Rasbojniki nebodo tebi ta shaz vkradili del. mn. m ǀ kar ſo obrupali, inu ukradli del. mn. m, polovizo ſò timu Gospudu dali 2. odtegniti: On ſi je ukradil ſpajne, de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy
zapiti -pijem dov. 1. zapiti: vſak lubi dan je pijan, vſe hozhe sadjati, inu sapijti nedol. ǀ de ti tulikain saquartash, sapijesh 2. ed., inu s'hudim tovarshtuom sapravish ǀ vſe kar imà ſapie 3. ed. ǀ karkuli morio udobit, ali moshu ukraſti ſaſtauio, inu ſapijò 3. mn. ǀ je morebiti tvoje denarje sakuartal, ali sapyl del. ed. m ǀ vſe kar je imel je sapijl del. ed. m ǀ yh je sa pyla del. ed. ž, inu salebala 2. zaradi pijančevanja opustiti ali zamuditi: vezh Krat tuojo molitvu, Brevir, inu S. Masho sapijesh 2. ed. ǀ zhes polnozhi pyanzhvajo, de vezhkrat masho sapijò 3. mn.
zastaviti -im dov. zastaviti, tj. 1. izročiti v zagotovilo: try rezhy ima ny ſaſtavit nedol. v' tem zhaſſu, nam rezh ſvoj perſten, shnoro inu palizo ǀ Kakor ſte shlishali, de ſvojo dusho sa vaſs saſtavi 3. ed. ǀ karkuli morio udobit, ali moshu ukraſti ſaſtauio 3. mn., inu ſapijò ǀ Kadar Iuda vidi ta persten, inu palzo sponſa de on ſam je ozha, inu ſpumni de je bil enkrat taiſte saſtavil del. ed. m eni sheni ǀ Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil, ſam ſebe je bil sa njega sastavil del. ed. m 2. postaviti uganko: Amaſus ſamurskimu krajlu je bil leto pripuviſt ſaſtavil del. ed. m, de bi on njemu povedal, kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi, nar gmainshi

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

vkrasti glag. dov. ♦ P: 11 (TE 1555, TT 1560, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595); (vkrasti/ukrasti) glag. dov. ♦ P: 2 (TT 1557, JPo 1578); (ukrasti) glag. dov. ♦ P: 1 (TO 1564)

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

počefuliti ► pȯčeˈfüːl’ėt -ėn dov.
pokrasti ► ˈpoːkrast pȯkˈraːden dov.
ukrasti ► fkˈrast fkˈraːden dov.
vkrasti gl. ukrasti

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.

Tožilnik besedne zveze »električni pastir«

V nekem katalogu sem opazil, da so tožilnik besedne zveze električni pastir pustili enak imenovalniku, verjetno zaradi neživosti artikla. Amebis Besana pa pri tožilniku zvezo pregiba kot nekaj živega (torej električnega pastirja). V SSKJ in SP tožilnik ni nikjer naveden, zato me zanima, ali je prav: kupil bom električni pastir/električnega pastirja.

Zakaj nekaterih tvorjenk ni v slovarju?

Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.

Zakaj pišemo »glodavec« in »ukraden«?

Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".

Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.

Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.

So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?

Število zadetkov: 59