eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək] 1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene
2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno ščene
FRAZEOLOGIJA: kot polit cucek, kot cucka, moker kot cucek ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
kúžek kúžka samostalnik moškega spola [kúžək] 1. ekspresivno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene
2. igrača, ki predstavlja psa; SINONIMI: psiček
3. navadno slabšalno kdor je pretirano pohleven, ubogljiv, vodljiv ali se mu to pripisuje
FRAZEOLOGIJA: kot kužek, kot polit kužek, slediti komu kot kužek ETIMOLOGIJA: ↑kuža
razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti] 1. ekspresivno zelo razjeziti, razburiti
2. v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti
ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), glej ↑kača
umirjeválnik umirjeválnika samostalnik moškega spola [umirjeválnik] 1. naprava v kameri, fotoaparatu ali njen del, ki pri zajemanju slike zmanjšuje posledice premikanja, tresljajev
2. priprava za umirjanje česa
ETIMOLOGIJA: iz umirjevati iz ↑umiriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izmiríti -ím tudi zmiríti -ím dov., izmíril tudi zmíril (ī í) knjiž. pomiriti, umiriti: izmiriti nasprotnike;
dolgo časa se ni mogel izmiriti // publ. spraviti, pobotati: izmiriti očeta s sinom; izmiriti sprte sosede / izmiriti čustva in razum uskladiti, uravnovesiti; izmiriti se z usodo sprijazniti seizmírjen tudi zmírjen -a -o:
izmirjen s seboj
nátosképtik -a m (ȃ-ẹ́)
kdor ima odklonilen, skeptičen odnos do zveze NATO: z argumenti so želeli umiriti natoskeptike
nèumirljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da umiriti: neumirljiv fant / ekspr. neumirljivo iskanje resnice
objéstnež -a m (ẹ̑)
ekspr. objesten človek: posvariti, umiriti objestneža; mladi objestneži
oddahníti se in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. (ī á)
1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem (globoko) vdihniti ali izdihniti: oddahnil se je in nadaljeval svojo pripoved; izpil je kozarec vina, ne da bi se vmes oddahnil; ekspr. tako hiti govoriti, da se niti oddahniti ne more / globoko se oddahniti
2. umiriti dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: prenehal je kopati in se oddahnil; na klancu so ustavili, da so se voli oddahnili / za hip oddahniti se prenehati z delom zaradi umiritve dihanja
// ekspr. odpočiti se: v pokoju se boste oddahnili; oddahniti se od dela, truda; zastar. čas je, da oddahnemo
● ekspr. mora se malo oddahniti od otrok za nekaj časa prenehati ukvarjati se z njimi zaradi počitka
3. nav. ekspr. občutiti veliko olajšanje zaradi prenehanja česa neprijetnega: kar oddahnila se je, ko je prejela sinovo pismo; vsi se bodo oddahnili, ko bo odšel; oddahniti se od skrbi, sreče
ozdravéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati zdrav: ni veliko upanja, da bi ozdravel;
ozdraveti od pljučnice 2. ekspr. čustveno se pomiriti, umiriti: le počasi je ozdravel, ko ga je zapustila ozdravèl in ozdravél -éla -o:
ozdravele vojake so poslali nazaj na fronto
potíšati -am dov. (ȋ) 1. postati tih, tišji: govorjenje je potišalo;
brezoseb. v dvorani je potišalo 2. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: potišati glas, jok / potišati radio / potišati otroke pomiriti, umiriti3. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: potišati jezo;
razburjenje se je potišalo potíšan -a -o:
govoriti s potišanim glasom; potišano šumenje morja
potíšiti -im dov. (í ȋ) knjiž. pomiriti, umiriti: komaj so potišili otroke;
veter se je potišil
primíriti -ím dov., primíril (ī í) knjiž. pomiriti, umiriti: skušal ga je primiriti;
dolgo časa se ni mogel primiriti
razbíjati -am nedov., stil. razbijála (í) 1. z udarcem, udarci delati iz česa majhne, drobne dele: razbijati skalo;
razbijati s kladivom;
skala se je kotalila po bregu in se razbijala / razbijati na manjše dele; pren., ekspr. s svojim delovanjem razbija temelje naše družbe
♦ fiz. razbijati atome // nasilno delati, da se kaj zelo poškoduje: stavkajoči delavci so razbijali stroje; v pijanosti razbija // delati, povzročati, da kaj zaradi udarca, padcaa) razpade na majhne, drobne dele: nerodna je, pri pomivanju pogosto razbija posodo;
tanki kozarci se radi razbijajo b) se zelo poškoduje, uniči: otroci pri igri razbijajo igrače;
razbijati pohištvo 2. udarjati z nogo, z roko ob kaj: konji so razbijali ob tla;
razbijati s pestjo po vratih;
močno razbijati // nav. ekspr. s takim udarjanjem delati, povzročati (velik) hrup: pijanec je kričal in razbijal; ne razbijaj, saj boš zbudil celo hišo 3. ekspr. glasno igrati, močno tolči: vsako popoldne sede za klavir in razbija;
razbijati na boben / glasba mu razbija po glavi, v ušesih zaradi prevelike glasnosti neprijetno učinkuje nanj4. ekspr. močno biti, utripati: srce ji je razbijalo od strahu / žila na senceh mu razbija; brezoseb. v glavi mi divje razbija 5. nav. ekspr. delati, povzročati, da kaka celota preide v dele: razbijati prevelika obdelovalna zemljišča / razbijati skupine v več manjših // delati, povzročati, da kaj prenehava obstajati: s svojim vmešavanjem rada razbija zakone / razbijati sovražnikove patrulje / razbijati enotnost 6. ekspr. jemati pomen, veljavo, vrednost: razbijati iluzije;
z dokazovanjem razbijati zmotne teorije
● ekspr. strokovnjaki si že dolgo razbijajo glave s tem problemom veliko razmišljajo o njem; ekspr. s tem si ne bom razbijal glave delal skrbi; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratnorazbijáje :
razbijaje po vratih, je zbudil otroke
razbijajóč -a -e:
umiriti razbijajoče srce
razgrajáč -a m (á)
ekspr. kdor (rad) razgraja: umiriti razgrajača; razgrajači in pretepači
skulírati se -am se dov. (ȋ) pog.
sprostiti se, umiriti se: v hribih se lahko skuliraš; daj, skuliraj se (malo)!
stíšati -am dov. (ȋ) narediti, da postane kaj tiho, tišje: stišati glas, jok / stišati orkester; stišati razposajene otroke pomiriti, umiritistíšati se
1. postati tih, tišji: pogovor se je stišal; brezoseb. v razredu se je stišalo / glasovi so se stišali v šepetanje
2. ekspr. postati manj intenziven, manj izrazit; poleči se: hrup, vihar se stiša / bes v njem se ni stišal; bolečina se je polagoma stišala
stíšan -a -o:
vprašati s stišanim glasom; prisl.: stišano govoriti
tôlčenje -a [tou̯čenje] s (ó)
glagolnik od tolči: zaslišalo se je tolčenje s kladivom; močno, rahlo tolčenje / tolčenje kamenja / tolčenje orehov / umiriti tolčenje srca
trepèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od trepetati: umiriti trepet rok; trepet ustnic od zadrževanega joka / trepet svetlobe na steni
● ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet dijakov je vzbujal v dijakih velik strah; ekspr. s strahom in trepetom čakati kaj z velikim strahom
újčkanje -a s (ȗ)
glagolnik od ujčkati: umiriti dojenčka z ujčkanjem; ujčkanje otroka na rokah
umirítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od umiriti: umiritev otrok / zdravila za umiritev kašlja / umiritev rečnih tokov / umiritev cen / želja po umiritvi
umiríti -ím dov., umíril (ī í) 1. narediti, povzročiti, da se kaj (skoraj) ne giblje, premika: umiriti gugalnico, nihalo // narediti, povzročiti, da kaj poteka brez motenj: umiriti tek kolesa / umiriti dihanje 2. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo postane miren: znala ga je umiriti / umiriti splašeno žival / umiriti množico; umiriti razigrane otroke / umiriti svojo jezo; umiriti si vest 3. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo nima, ne kaže več odklonilnega odnosa do koga; pomiriti: umiriti sprte sosede / umiriti nasprotnike 4. povzročiti stanje brez notranje napetosti, vznemirjenosti: branje ga umiri;
njen smeh ga je umiril;
ekspr. pesem ji je umirila srce // povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: zdravila, ki umirijo kašelj; krč se je umiril / po obkladku se je bolečina umirila umiríti se
1. prenehati se gibati, premikati: veja se zamaje in spet umiri; voda se je počasi umirila / razburkano morje se je umirilo; po nevihti se je ozračje umirilo / ekspr. mlinsko kolo se je umirilo je obstalo, se ustavilo; nekaj časa mu je srce močno razbijalo, nato pa se je umirilo začelo normalno biti
// ekspr. prenehati se hitro, zelo spreminjati: cene so se končno umirile
2. postati miren: otrok se je umiril in zaspal; dolgo časa se ni mogel umiriti / z leti se je umiril / njihovo družinsko življenje se je umirilo / proti jutru se kavarna umiri / položaj na fronti se še ni umiril
3. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup se je umiril / nagon se mu je že umiril / spori med njimi so se umirili prenehali
umírjen -a -o
1. deležnik od umiriti: umirjeni koraki; umirjeno dihanje; umirjeno morje
2. ki svojih čustev ne izraža silovito: umirjen človek; bila je umirjena ženska
3. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: umirjena skladba / umirjene oblike
4. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: umirjene barve / umirjena lepota; prisl.: umirjeno hoditi; na starost je živel zelo umirjeno
umírjenje -a s (ȋ)
glagolnik od umiriti: umirjenje nihala / umirjenje vode v strugi / čustveno umirjenje
upokojíti -ím dov., upokójil (ī í) 1. narediti, da kdo po končani zahtevani delovni dobi ni več zaposlen: upokojiti delavca;
pri šestdesetih letih se je upokojila / invalidsko upokojiti
♦ pravn. predčasno upokojiti upokojiti pred določeno starostjo ali pred potekom določenega časa zaposlenosti2. knjiž. umiriti, pomiriti: prijazne besede so ga upokojile / upokojiti strasti upokojíti se knjiž.
umiriti se: pri tej starosti bi se že lahko malo upokojil / ulica, vas se je upokojila / želje so se upokojile
upokojèn -êna -o:
upokojena učiteljica
vrtoglàv in vrtogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ki ima po vrtenju, zaradi višine, slabega telesnega stanja občutek, da se vrti sam ali da se vrtijo predmeti okoli njega: vrtoglav človek;
bolnik je vrtoglav;
biti vrtoglav od plesa;
hodila je po sobi kakor vrtoglava // ekspr. ki zaradi svoje višine, globine povzroča tak občutek: vrtoglav prepad; vrtoglava pot / vrtoglav pogled v dolino 2. ekspr. ki se pri hoji, premikanju opoteka: ne sme ven, saj je še čisto vrtoglav / veter je vrtoglav piha zdaj v eno, zdaj v drugo smer3. ekspr. nespameten, nepremišljen: vrtoglav zaljubljenec / vrtoglavo ravnanje; vrtoglava pustolovščina 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom zelo velik, visok: vrtoglava hitrost / vrtoglava vsota / vrtoglav gospodarski razvoj zelo hiter
● zastar. ne verjemi tem vrtoglavim ljudem goljufivim, sleparskim; zastar. umiriti vrtoglave otroke razposajene, živahnevrtoglávo prisl.:
vrtoglavo hoditi; cene vrtoglavo rastejo; vrtoglavo visoki stroški; sam.: pot ni za vrtoglave
žívček -čka m (ȋ) ekspr.
manjšalnica od živec: porezati mikroskopske kožne živčke; živčki v hrbtenjači; možgani, srce in živčki / zaradi stresa so bili njegovi živčki napeti kot struna; umiriti svoje živčke / je pravi živček, niti sekundo ni pri miru
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
járec -rca m z -em (á; ȃ) oven; pokr. čreda ~ev ovc; člov., slabš. umiriti starega ~a |objestnega, pohotnega človeka|
járčev -a -o (á; ȃ)
nèukrotljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ žrebec; poud.: ~a jeza |neobvladana|; Ti otroci so ~i |se ne dajo ukrotiti, umiriti|
nèukrotljívost -i ž, pojm. (ȅí)
nèukrotljívec -vca m z -em člov. (ȅȋ) poud. |kdor se ne da ukrotiti, umiriti|
nèukrotljívka -e ž, člov. (ȅȋ) poud.
nèukrotljívčev -a -o (ȅȋ) poud.
sakraménski -a -o (ẹ̑) poud.: umiriti tega ~ega fanta |zoprnega|; ~a smola |zelo velika|
temperírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; temperíranje (ȋ) |uravnati temperaturo|: kaj ~ pijačo; poud. ~ čustva |umiriti|
ugnáti užênem dov., 3. os. mn., neobč. uženó; ugnánje; drugo gl. gnati (á é) poud. koga/kaj ~ konja |ukrotiti, umiriti|; ~ tekmeca z zvijačo |premagati ga|
ugnáti se užênem se (á é) poud. Njen jok se je kmalu ugnal |se je pomiril, utišal|
umiríti -ím dov. umíril -íla, nam. umirít/umirìt, umírjen -a; umírjenje; drugo gl. miriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dihanje; ~ sprte sosede
umiríti se -ím se (í/ȋ í) Bolečina se je umirila
unêsti se unêsem se dov. unesênje; drugo gl. nesti (é) poud.: ~ ~ na stara leta |umiriti se|; Cene so se unesle |umirile|; Vreme se je uneslo |ustalilo, izboljšalo|
unêsti jo unêsem jo (é) knj. pog., poud.: ~ ~ brez kazni |uiti|; ~ ~ pred nevihto |rešiti se, uiti ji|
upokojíti -ím dov. upokôji -íte; upokójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga ~ delavca; neobč. ~ koga s prijazno besedo umiriti, pomiriti
upokojíti se -ím se (í/ȋ í) predčasno se upokojiti
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
oddahníti se in oddáhniti se -em se
dov. umiriti dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja
razgrajáč -a
m ekspr. kdor (rad) povzroča hrup, nemir, zlasti z vedenjem
umiríti -ím
dov.1.
koga s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo ne povzroča hrupa, nereda 2.
kaj povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito
umiríti se -ím se
dov. izraža, da kdo ni več v stanju razburjenosti, napadalnosti, večje živahnosti
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
poléči se -léžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.
umiríti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v mirnejše, harmoničnejše stanje
/Z najrazličnejšimi prepričevanji/ so umirili množico.
umiríti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj intenziven
(Proti jutru) se (ji) je otrok umiril in zaspal.
upokojíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.
ustalíti se -ím se
in ustáliti se -im se
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj prenehati se spreminjati
Fant se je /počasi/ ustalil.
2.
kdo/kaj za stalno namestiti se na/v čem / pred/med/pod/nad čim / kje / kod
(Že pred leti) sta se ustalila v tem kraju.
zadržáti se -ím se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ustaviti se v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
/Spotoma/ so se zadržali v Pivki.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti mirnost in preudarnost v določenem položaju, mestu
/Pod velikim pritiskom/ se je zadržal.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti, pokazati se do koga/česa / proti/nasproti komu/čemu / pred/nad/pod/med kom/čim
Do njega se je /zelo lepo/ zadržal.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mȋr1 mirȗ in -a m
tȋh tíha prid.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
umiríti, -ím, vb. pf. beruhigen, besänftigen; — u. se, ruhig werden, sich beruhigen; sich fassen.
umírjati, -am, vb. impf. ad umiriti.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ftíšati -am dov.
1. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: Ftiſa mourje KŠ 1771, 24
2. pomiriti, umiriti: Nasega Bouga ftiſajmo BKM 1789, 53; ár ſzi ga ti ftiso SŠ 1796, 85; Na kri'zi ſzi ftisao Ocso BKM 1789, 411; komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386
3. povzročiti, da postane kaj manj izrazito: Ftisati tou nevolo BKM 1789, 14; Sztejem ſzi boleznoſzt ftiſi BKM 1789, 21; ftisai eto teskoucso SM 1747, 71; Ftisaj rázum KŠ 1754, 258
ftíšati se -am se usmiliti se: Boug, ftiſaj ſze meni grejsniki KŠ 1771, 231
ftíšani -a -o spraven, zadostilen: je vecs od vſzej gorécsi i ftiſani áldovov KŠ 1771, 142
občǘnoti -em dov. umiriti se: Moj beteg je 'se obcsüno SŠ 1796, 153
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
potihniti [potíhniti potȋhnem]
dovršni glagolpotihniti, umiriti se
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hmiriti se gl.
umiriti se
oddahniti se ► ȯˈdaxn̥t se ȯˈdaːxnen se dov.
umiriti se ► xˈmeːrt se in xˈmerit se xˈmerin se dov.
ustanoviti se ► ȯstaˈnoːvėt se -ˈnȯvėn se dov.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Upokojenec: kako je nastal ta genialni jezikovni zmazek?Sem upokojenka, a se vsakic, ko izrecem to besedo, slabo pocutim. Izhaja namrec iz istega korena kot ‘pokoj’ in ‘pokojnik’, pa me zares zanima, zakaj. Kaksna je povezava med pokojem, ki naj bi bil cas po zakljucenem aktivnem obdobju zivljenja (sluzbovanju) in pokojnikom?! In ‘pokojnina’?! Ali ne zveni to kot nekaksen denarni nadomestek za pokojnika?!
Kako to, da je bil izbran tako ponesrecen termin? Drugi jeziki imajo mnogo primernejse izraze (retired, kar pomeni, da si se na nek nacin umaknil, ali rentner, to je prejemnik rente), zakaj se nismo zgledovali? Upokojenec je zaljiv izraz, ki kar nekako namiguje, da bos kmalu pokojnik, in ni niti najmanj spostljiv do nas starejsih, ki smo se kako zivi in aktivni, vsaj vecina.
Zato predlagam v razmislek, ali ne bi bilo vredno poiskati primernejsega termina?
Število zadetkov: 61