umísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) ersinnen, aussinnen; umišljen, eingebildet, imaginär, Cig. (T.), Žnid., nk.; — 2) u. se = domisliti se: prej bi se bil smrti umislil (tako pravi, komur se kaj nenadejanega dogodi), Notr.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

umíšljati, -am, vb. impf. ad umisliti; erdenken, aussinnen, Cig., nk.; kaj si umišljaš take reči? warum kommst du auf solche Gedanken? Notr.; tega si nikar ne umišljaj! komme ja nicht auf diesen Gedanken! Levst. (Beč.); za roj se u., an das Schwärmen denken, Levst. (Beč.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.