acidóza -e ž, pojm. (ọ̑) zdrav. |zastrupitev|: umreti za ~o
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bòj bôja m z -em pojm. (ȍ ó) med ~em umreti; ~ na življenje in smrt; ~ za obstanek; poud. smrtni ~ |umiranje|; števn. verski ~i; poud. duševni ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
čívkniti -em dov. (í ȋ) Ptič ~e; nizk. |umreti|; knj. pog., poud. čivkniti o čem Glej, da mi ne ~eš ~ tem |nič ne rečeš, poveš|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) dadáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gágniti -em dov. (á ȃ) Gos ~e; nizk. |umreti, omagati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gávzniti -em dov. (á ȃ) nizk. |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gláva -e tudi gláva -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é gláv -áma -é -àh -áma; -é gláv -àm -é -àh -ámi (á; á ẹ́; á ẹ̑)
1. sneti klobuk z ~e; umivati ~o |lase, lasišče|; biti za ~o višji od drugih |za višino glave|; ~a družine; rediti pet glav (živine); zeljna ~; ~ solate; ~ motorja; ~e žebljev; dopis z ~o ustanove; Zelje dela ~e; jezikosl. |del slovarskega sestavka|
2. knj. pog.: znati iz ~e na pamet; vzeti komu ~o obglaviti ga; To mu ne gre v ~o Tega si ne more zapomniti; delati z ~o opravljati umsko delo; poud.: bati se za svojo ~o |za življenje|; iti za ~o komu |biti v smrtni nevarnosti|; Zvrtelo se mu je v ~i |Začutil je omotico|; misliti s svojo ~o |imeti samostojno mišljenje|; plačati kaj z ~o |umreti za kaj|; kronana glava |vladar|; visoke ~e |ugledni ljudje|; fant bistre ~e |bister, nadarjen|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
góba -e ž (ọ́) najti tri ~e; brisati tablo z ~o; cevaste ~e cevarke; hišna ~; nizk. iti po ~e |umreti|; člov., zmer. ~ pijana; mn., snov. jesti dušene ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gúzniti -em dov. (ú ȗ) nizk. |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hrôpniti -em dov. (ó ȏ) ~ in umreti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
húd -a -o in húd -a -ó; hújši -a -e (ȗ ú ú; ȗ ú ọ̑; ȗ) ~ gospodar; poud. ~ lovec |zelo prizadeven, navdušen|; star. storiti ~ konec umreti nasilne smrti; hud na koga/kaj biti ~ ~ otroka |se jeziti|húdi -a -o (ú) ~ duh |hudič|húda -e ž, rod. mn. -ih (ú) poud.: povedati komu precej ~ih |zelo ga ošteti|; s ~o kaj doseči |s silo, pritiskom|húdo -ega s, pojm. (ú) doživeti kaj ~ega; poud. umreti od samega ~ega |od velikega trpljenja|húdost -i ž, pojm. (ú)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izdíhniti -em dov. izdíhnjen -a (í ȋ) kaj ~ toplo sapo; omilj. ~ dušo |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izhírati -am dov. -an -ana; izhíranje (ȋ) ~ od lakote, žalosti; poud. ~ v ječi |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izkrvavéti -ím dov. izkrvavênje; drugo gl. krvaveti (ẹ́ í) Ponesrečenec je izkrvavel; poud. ~ v vojni |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
iztegníti in iztégniti -em dov. iztégni -te in -íte; iztégnil -íla, iztégnjen -a; iztégnjenje; (iztégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ nogo v kolenu; ~ roke predse; poud. ~ vse štiri od sebe |udobno leči|; nizk.: ~ jezik o čem |povedati, reči kaj|; ~ pete |umreti|; nevtr. ~ roko po denarju; ~ roke za knjigo; Iztegnila je roke za njimiztegníti se in iztégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Iztegni se, pa boš dosegel; nizk. |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
iztrpéti -ím dov.; drugo gl. trpeti (ẹ́ í) privzdig. umreti: Sredi pomladi je iztrpeliztrpéti si -ím si (ẹ́ í) poud. kaj ~ ~ blagostanje |s trpljenjem, odrekanjem doseči|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
jétika -e ž, pojm. (ẹ́) umreti, zboleti za ~o; člov., slabš. |suh, slaboten človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
káp2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ) umreti za ~jo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
končáti -ám dov. -àj -ájte; -àl -ála, -àt, -án -ána; končánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ delo, žetev; pokr., z nedoločnikom Zidati so končali še pred mrakom nehali; publ. končati z/s čim ~ z delom, z žetvijo → končati delo, žetev; poud. ~ v ječi, na vislicah |umreti|; °Predstava ~a ob enajstih se konča; publ. Žoga je končala v mreži pristalakončáti se -ám se (á ȃ) Tu se ~a gozd in se začenja travnik; Tekma se je končala neodločeno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kônec1 -nca m s -em mest. mn. tudi koncéh (ó) zorati oba ~a njive; razburljiv ~ tekme; poud.: Na vse ~e se je videlo |na vse strani|; severni ~ dežele |del|; najti kakšen ~ vrvi |kos, del|; publ. vrniti se po ~u prireditve po prireditvi; pešaj. opraviti delo s ~em aprila konec aprila; poud. Zaloga gre h ~u |zmanjkuje je|; omilj. iti svojemu ~u naproti |bližati se smrti|; poud.: storiti, vzeti ~ |umreti, poginiti, ubiti se|; biti do ~a izčrpan |popolnoma|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
krógla -e ž (ọ̑) zakotaliti ~o; balinarska ~; umreti od ~e; geom. |telo|; poud.: sončna ~ |sonce|; zemeljska ~ |zemlja|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lákota -e ž, pojm. (á) čutiti ~o; umreti od ~e; poud.: spolna ~ |velika sla, poželjivost|; volčja ~ |zelo huda|; poud. lakota po kom/čem ~ ~ zemlji |velika želja|; števn. |rastlina|; člov., slabš. |lakomen človek; siromak|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lánski -a -o (á) ~ december; umreti ~o leto; neobč. zgoditi se ~ega leta lani
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
léči1 léžem dov. lézi -te; légel lêgla, léč/lèč; (léč/lèč) (ẹ́ ẹ̑) ~ in zaspati; pokr. dajati otroke leč spat; vznes. ~ k večnemu počitku, pod rušo, v grob |umreti|; neobč. Trpkost mu je legla na obraz |postala opazna|; poud. leči na koga Leta so legla nanj s svojo težo |Postaral se je|; brezos. Težko je leglo nanj |Postal je prizadet|; omilj. leči z/s kom ~ z dekletom |spolno občevati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mlád -a -o tudi mlád -a -ó; mlájši -a -e (ȃ á á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ človek; biti še ~; umreti ~; knj. pog. mlad za kaj biti še ~ ~ kako vlogo premladmládi -a -o (á) ~ sir; ~ vojak |novinec|; pokr. ~ mesec mlaj; star. ~o leto pomladmlájši -a -e (ȃ) ~ brat; ~a ženska; poklicati Marijo Plaznik ~omládi -ega m, člov. (ȃ) ~ so šli v kino; ~ se je sprl s taščo |zet|; živ. sinica ima ~emlájši -ega m, člov. (ȃ) pri hiši je ostal ~nàjmlájši -ega tudi nájmlájši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) zapustiti imetje ~emumláda -e ž, člov., rod. mn. -ih (á) ~ ima domotožje |snaha|; neknj. pog. ta ~ snahanàjmlájša -e tudi nájmlájša -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȁȃ; ȃȃ) sosedova ~ se možimládo -ega s, skup. (á) poud. očarati staro in ~ |vse|od mládega čas. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ sta prijateljamládost -i ž, pojm. (á) ~ vina
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mladóst -i ž, pojm. (ọ̑) spomini iz ~i; poud. umreti v cvetu ~i |zelo mlad|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mučeníški -a -o (ȋ) ~ izraz na obrazu; umreti ~e smrti |kot mučenik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nàjsi in najsi vez. (ȁ) neobč.
1. v dopustnih odvisnikih čeprav: Vsak dan gre na sprehod, ~ je še tako slabo vreme; ~ je ta trditev resnična, primerna ni
2. v ločnem priredju ali, naj: ~ bogat ~ reven, vsak mora umreti; V tem so si vse ženske enake, ~ živijo v mestu ali na deželi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèkŕščen -a -o (ȅŕ) umreti ~nèkŕščeni -a -o (ȅŕ) poud. točiti ~o vino |vino brez dodane vode|nèkŕščenost -i ž, pojm. (ȅŕ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèpovráten -tna -o (ȅá; ȅȃ) neobč. ~i časi nepovrnljivi; vznes. oditi na ~o pot |umreti|nèpovrátnost -i ž, pojm. (ȅá; ȅȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèprevíden1 -a -o (ȅȋ) star. ~ dogodek nepredviden, nepričakovan; ver. umreti ~ |brez zakramentov za umirajoče|nèprevídenost -i ž, pojm. (ȅȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèspovédan -a -o (ȅẹ̑) ver. umreti ~nèspovédanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑) ver.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nèsprávljen -a -o (ȅȃ) z/s kom/čim ~ s sinom; ver. umreti ~ z Bogomnèsprávljenost -i ž, pojm. (ȅȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
objèm -éma m (ȅ ẹ́) ~ ob slovesu; poud. planiti si v ~ |burno se objeti|; privzdig.: živeti v ~u gozdov v gozdovih; priti v ~ smrti umreti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
odíti -ídem dov. -i -ite; odšèl -šlà -ò tudi -ó; (-ít/-ìt) (í) ~ domov; ~ v trgovino nakupovat; knj. pog. ~ po francosko brez slovesa; olepš. ~ za zmeraj |umreti|; ~ v pokoj upokojiti se; oditi komu/čemu poud. Kazen ti ne ~e |zagotovo boš kaznovan|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
omáhniti -em in omahníti in omáhniti -em dov. omáhnjenje; drugo gl. mahniti (á ȃ; í/ȋ/á ȃ) ~ od utrujenosti; poud. ~ v prepad |pasti|; neobč. Upanje mu še ni omahnilo se omajalo, opešalo; vznes. ~ sredi velikih načrtov |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ónstránstvo -a s (ọ̑á; ọ̑ȃ) verjeti v ~o; omilj. oditi v ~ |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pêta -e tudi pêta -é ž, druga oblika dalje -i -ó -i -ó; -é -á -áma -é -àh -áma; -é -á -àm -é -àh -ámi (é; é ẹ̑) zasukati se na ~i; čevlji z nizko, visoko ~o; splesti nogavico do ~e; ~ pluga, kose; nizk. iztegniti ~e |umreti|; poud.: odmakniti, odnesti ~e |oditi, pobegniti|; biti trn v ~i komu |biti deležen odklonilnega odnosa|; poštenjak od pet do glave |zelo pošten|; biti komu za ~ami |zasledovati ga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
podhladítev -tve ž, pojm. (ȋ) umreti zaradi ~e
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
podléči -léžem dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) komu/čemu ~ boljšemu nasprotniku; ~ tujim vplivom; publ.: ~ malodušju → postati malodušen; ~ pijači → vdati se pijači; ~ poškodbam → umreti zaradi poškodb
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pokopalíšče -a s (í) vojaško ~; omilj. preseliti se na ~ |umreti|; žarg. ~ avtomobilov |odpad|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
poròd -óda in pôrod -óda m (ȍ ọ́; ó ọ́) umreti na ~u
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
poškódba -e ž (ọ̑) ~ hrbtenice; ~ zaradi padca; ~e na vozilu; publ. podleči ~am umreti; zdrav. notranja ~ poškodba notranjih organov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
poživéti -ím dov.; drugo gl. živeti (ẹ́ í) neobč. |krajši čas živeti|: Malo ~iš, pa moraš umreti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
preminíti -mínem dov.; drugo gl. miniti (í; ȋ) neobč. Pomlad hitro ~e mine; vznes. |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
preselíti -sélim dov.; drugo gl. seliti (í/ȋ ẹ̑) koga/kaj ~ otroka v večjo sobo; ~ rastlino na drugo gredopreselíti se -sélim se (í/ȋ ẹ̑) ~ ~ v mesto; omilj. ~ ~ na drugi svet |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prevíden1 -a -o (ȋ) z/s čim star. biti ~ s hrano preskrbljen, oskrbljen; ver. umreti ~prevídenost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ruševína -e ž (í) umreti pod ~ami; ~e rimskega mesta; poud. Po vojni je bila država marsikje v ~ah |opustošena, razdejana|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
skôraj presoj. člen. (ó/ȏ)
1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih
2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali
3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna
4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
smŕt1 -i ž, pojm. (ȓ) vzrok ~i; ~ zaradi zastrupitve; nagla ~; rešiti koga ~i; biti hvaležen do ~i; do ~i pretepsti; publ. umreti nasilne ~i umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; poud.: biti na ~ utrujen |zelo, močno|; Sonce je ~ za bolne oči |je škodljivo, uničevalno|; gledati ~i v obraz |biti v smrtni nevarnosti|; Nekatere živalske vrste so obsojene na ~ |izumirajo, bodo izumrle|; za las uiti ~i |komaj ostati živ|; privzdig. omahniti v ~ |umreti|; publ. Plazovi grozijo z belo ~jo s smrtjo v snegu; nalepka z narisano ~jo; pokr. pasja ~ preobjeda
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
spovédan -a -o (ẹ̑) ver. umreti ~spovédanost -i ž, pojm. (ẹ̑) ver.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
stràšno2 in strášno povdk. (ȁ; á/ȃ) ~ bi bilo umreti tako mlad
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
šéstdesetléten -tna -o (ẹ̑ẹ̑) ~ moški; umreti še ne ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
škrípniti -em dov. (í ȋ) Zapah je škripnil; nizk. |umreti|; brezos. V ključavnici je škripnilo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
trágično1 nač. prisl. (á) ~ umreti; dojemati kaj preveč ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
u..1 [poudarjeno ú] predp. |dol, narobe, manj| nasprotnostni par je vz..
I. izpredložna glag. usésti se, usípati se, usúti se, usušíti se, utopíti se, utrgováti, utrníti se, umréti, upásti, uštéti se, uračúnati se, užágati se, ubrúsiti, urêči, ustáviti se, upíhniti, uplahnéti
II. izpodstavna usédanje, usipávanje, upàd, uresničítev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ubíti ubíjem dov., nam. ubít/ubìt, star. ubívši; ubítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj ~ jajce; ~ napadalca s puško; poud.: Vročina jih je čisto ubila |zelo utrudila|; Ne grem, pa če me ~eš |sploh ne|; ~ komu veselje do dela |vzeti|; poud. ubiti kaj z/s čim ~ čas z branjem |ga porabiti|ubíti se ubíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtomobilom |umreti v avtomobilski nesreči|; poud. Valovi so se ubili ob obali |izgubili svojo moč|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
uléči se uléžem se dov.; drugo gl. leči1 (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na posteljo; privzdig. ~ ~ k večnemu počitku |umreti|; Matica se je lepo ulegla v vdolbino
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
umŕčkati -am dov. umŕčkanje (ȓ) manjš.; otr. |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
umréti umrèm tudi umréti umŕjem, star. umréti umrjèm dov. umŕtje; drugo gl. mreti (ẹ́ ȅ; ẹ́ ŕ; ẹ́ ȅ) Bolnik je umrl; umreti od česa ~ ~ mraza; poud. skoraj ~ ~ smeha |zelo se smejati|; umreti za koga/kaj ~ ~ domovino |pasti v boju|; umreti za čim ~ ~ kapjo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
véčen -čna -o (ẹ́; ẹ̑) ~ obstoj; poud.: ~i prepiri |pogostni, neprijetni|; ~a zvestoba |trajajoča do konca življenja|; nevtr.: ~o vesolje; Snov je ~a; publ. ~o mesto |Rim|; poud. To oblačilo je ~o |zelo dolgo uporabno|véčni -a -o (ẹ́; ẹ̑) ~ led; poud. ~ mladenič |moški mladostnega videza|; ver.: ~ ogenj pekel; ~o življenjevéčno -ega s, pojm. (ẹ́; ẹ̑) iskanje ~ega v življenjuna véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ se skrivati |večno|za véčno čas. prisl. zv. (ẹ́/ẹ̑) poud. ~ ~ oditi v tujino |za zmeraj|véčnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) ~ vesolja; omilj. oditi v ~ |umreti|; poud. čakati celo ~ |zelo dolgo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
védno čas. prisl. (ẹ́)
1. priti ~ v nepravem trenutku; ~ znova vznemirjati koga
2. Stroški še ~ naraščajo; priti domov za ~; omilj. za ~ zaspati |umreti|
3. s primernikom prihajati ~ bližje; ~ bolj, manj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vsèlej cel. prisl. zaim. (ȅ) čas. Pri nas je ~ kdo doma zmeraj; kratn. ~ ko potrkam na njihova vrata, sem prijazno sprejet |vsakokrat|; poud. za ~ izdihniti |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
za1 [poudarjeno zá] predl.
I. z or., nasprotnostni par je pred
1. mestovni prostorski vas ~ gozdom; trgovina ~ cerkvijo; sedeti ~ mizo; zadaj ~ omaro; poud. Kdo se skriva ~ tem? |Kdo je povzročil to?|
2. časovni v noči ~ torkom; nositi čevlje ~ sestro
3. vezljivostni povpraševati ~ ubežnikom; žalovati ~ sinom; pogledati ~ otrokom; gnati se ~ zaslužkom
4. načinovni leto ~ letom
5. vzročnostni umreti ~ rakom; zboleti ~ gripo
6. povedkovniški zdeti se ~ malo zamalo
7. ●kaj ~ en človek kakšen, kateri
II. s tož., nasprotnostni par je izza
1. smerni prostorski umik ~ gozd; sesti ~ kateder; kapljati ~ vrat
2. ciljni prostorski vlak ~ v Maribor, °vlak za Maribor; avtobus ~ na Bled, ladja ~ v Benetke
3. vezljivostni stresti soseda ~ ramo; zavzeti se ~ šolarje; zamenjati travnik ~ gozd; biti ~ pričo; izvoliti ~ predsednika; imeti ~ skopuha; vzeti ~ moža
4. vzročnostni jokati ~ vsako malenkost; knjiga ~ mlade; krompir ~ seme; boj ~ obstanek; knj. pog. imeti kaj ~ jesti kaj jesti
5. načinovni len ~ delo; premraz ~ november; delo ~ tri dni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zadrogíran -a -o (ȋ) sleng. zasvojen z mamili: umreti ~zadrogíranost -i ž, pojm. (ȋ) knj. pog.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zaspáti -spím dov., nam. zaspàt; drugo gl. spati (á í) ~ pred televizorjem; poud. Delo je zaspalo |se je upočasnilo|; omilj. za večno ~ |umreti|; poud. ~ kot top, kot ubit |zelo trdno|; poud. zaspati kaj ~ vlak |zamuditi ga zaradi predolgega spanja|; neobč., z notranjim predmetom ~ mirno spanje; zaspati komu Noga mu je zaspala od dolgega sedenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zatísniti -em dov. zatísnjen -a; zatísnjenje (í ȋ) kaj z/s čim ~ usta z dlanjo; poud.: Vso noč ni mogel ~ oči |zaspati|; za vedno ~ oči |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zgágati -am dov. zgáganje (á; ȃ) nizk. |omagati, umreti|: ~ od žeje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zméraj čas. prisl. (ẹ̑) ~ se mu mudi; imeti ~ zadnjo besedo; Tu je ~ vlažno; poud.: ~ in povsod hoče biti zraven |ob vsaki priložnosti|; priti ~ ob istem času |vsakokrat|; ~ znova |pogosto|; °Še ~ je med najboljšimi Še je med najboljšimi; oditi, ostati za ~; °~ slabši čedalje; omilj. za ~ zaspati |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zmérom čas. prisl. (ẹ̑) Ta vrata so ~ zaprta; poud.: ~ in povsod spremljati brata |ob vsaki priložnosti|; ~ znova se vračati pogosto; Ta stvar je za ~ izgubljena; prihajati ●~ bliže čedalje; omilj. zaspati za ~ |umreti|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
žvížgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; žvížganje (í) naučiti se ~; ~ skozi prste; Kos ~a; poud. žvižgati komu/čemu ~ govorniku |z žvižganjem izražati nestrinjanje, nezadovoljstvo|; ~ psu; poud. iti rakom žvižgat |ubiti se, umreti|; žvižgati kaj ~ znano pesem; žvižgati za kom/čim ~ ~ dekletižvížgati se -am se (í) neknj. pog., s smiselnim osebkom (ne) biti mar: komu Vse se mu ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.