frderbati -am dov. uničiti:
prideio gosenize vam farderbaio 3. mn. sele (V, 332) ǀ aku bo taiſte gobe jedil, de bo ſvoio naturo farderbal del. ed. m (V, 342) ǀ bò ſturil ſe kaſsati temu kateri je njega peld ferderbal del. ed. m (II, 405) ← srvnem. verderben ‛pokvariti, uničiti, ubiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
izcerati -am dov. oslabiti, uničiti, požreti:
deteze s' ſobmy je tergala, inu posherala, ali vender ga nej mogla ſzerat nedol., ſakaj kir ie en koſs odgriſnla, ie prezei ſupet tu meſsu ſraslu ǀ ga nej ſmela ſadushiti, ali s'zerat nedol. ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha, katera drugim ſvejti, ali ſama ſebe szera 3. ed. ǀ vrozhina je taku mozhnu duh ſzerala del. ed. ž, de ſamu meſſu je ratala ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti v' zhloveku je szerala del. ed. ž ǀ nyh truplu zhervy ſo szerali del. mn. m, dushe pak hudizhi v'pakli martraio izcerati se oslabeti, izrabiti se, izmučiti se:
Sonze, kateru vſe skuſi tezhe, inu vener nihdar ſe neſzira +3. ed., ali vtrudi ǀ So kakor pile, katere shlatu pilio, one ſe szeraio 3. mn., slatu pak zhiſtishi rata ǀ taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral del. ed. m, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala, inu ſe neszerala +del. ed. ž ǀ Maria Egiptiaca, katera ſe je bila takuszerala +del. ed. ž, inu na ſonzi opekla, de nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ sheleſſu nej taku tardu, de bi s' zhaſſam ſe neszeralu +del. ed. s → cerati1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
končati -am dov. pokončati, uničiti:
sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti, inu konzhati nedol. ǀ je hotel vſe Judje konzhat nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha 3. ed. tempel te dushe ǀ Kar vojska nekonzha +3. ed., ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati nedol. ǀ My nej ſmò urshoh vashe shkode, ampak vashi grehi, leti nas perſilio skuſi pravizo boshio, de vam shitu, inu vinu konzhamo 1. mn. ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga konzhaio 3. mn. ǀ sapovej oblakam, inu vus svejt s'deshiam konzhajo 3. mn. ǀ zhe lete nekonzhaio +3. mn. vinograd te dushe ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai vel. 2. ed., ter obeniga ſe neshonai ǀ Bug je konzhal del. ed. m krajla Amalecha ǀ vojska ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala del. ed. ž ǀ ſe je tudi bala, de bi leteh oſſem nekonzhala +del. ed. ž ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli, inu Konzhali del. mn. m ǀ nej pshenize taku zhiſte, de bi s' zhaſſam taiſto moli nekonzhali +del. mn. m ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize, inu vſe kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
pokončati -am dov. pokončati, uničiti:
Kakor de bi hotel vſe pokonzhati nedol. (I/2, 42 s.) ǀ poidi tedaj Saul, inu vſe pokonzhai vel. 2. ed. (V, 232)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.