bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi,
bés te pléntaj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
boljševík -a m (ī) 1. v začetku 20. stoletja pripadnik levega krila Ruske socialnodemokratske delavske stranke ali član Ruske socialnodemokratske delavske stranke (boljševikov): Leninove pristaše so začeli imenovati boljševike, njegove nasprotnike pa menjševike // ekspr. komunist sploh: slovenski boljševiki 2. ekspr., za nasprotnike komunizma brezverec, upornik: pusti jih, to so sami boljševiki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
boljševík -a m, člov. (í; ȋ) nazori ~ov |pripadnikov|; poud. |komunist; brezverec, upornik|boljševíkinja -e ž, člov. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bossa nova bosse nove in bossa nove samostalnik ženskega spola [bósa nôva] in [bôsa nôva] zvrst melodične glasbe z elementi jazza in sambe, po izvoru iz Brazilije
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem.) iz brazil. port. bossa nova, prvotno ‛novi trend’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
byronovskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog byronovska byronovsko tudi bajronovski bajronovska bajronovsko pridevnikIZGOVOR: [bájronou̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
čêpoven -vna -o prid. (é) elektr. nanašajoč se na čep čêpa 2: čepovni upornik;
čepovno pretikalo pretikalo, ki se preklaplja s čepi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
hajdamák -a m, člov. (á; ȃ) zgod. |ukrajinski upornik proti Poljakom; protirevolucionar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
insurgènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž. upornik, vstajnik: bojeval se je na strani insurgentov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Jeroboam -a m osebno lastno ime
Jerobeam:
na tvistim mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam im. ed. sapovedal postavit dua Malika ǀ Jeroboam im. ed. ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ Ti ſi bil kakor uni hudobni Ierobaom im. ed. ǀ Kaj ſe je bilu sgodilu Krajla Ieroboan rod. ed. sheni ǀ Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu daj. ed. ǀ Ieroboama tož. ed. pregovorij ǀ Ta Iſraelſki folk, kateri je bil pod Krajlam Jeroboam or. ed. je bil Bogaboyezh Jerobeám, lat. V Ieroboam, Nebatov sin, upornik proti Salomonu in kasneje izraelski kralj (SP 1 Kr 11,26)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
Kako sloveniti izraz »foreign fighter«?
Kako bi najustrezneje poimenovali ljudi, ki jih za boj novači t. i. Islamska država (ang. foreignfighter)?
Tuji borec ali tuji bojevnik? Borec ni zaznamovan, v podobnih zvezah uporabljamo bojevnik (npr. gverilski bojevnik, islamski bojevnik, verski bojevnik), prim. mužahid.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kljubováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namerno drugače delati, biti odporen proti komu/čemu
Okupatorju so kljubovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
komít -a m, člov. (ȋ) zgod. |bolgarski upornik|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
krúc -a m (ȗ) 1. v madžarskem okolju, nekdaj kmečki upornik: odločne zahteve krucev 2. nar. vzhodno sposoben, podjeten človek: bil je res pravi kruc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kúrdski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Kurde: kurdski jezik;
kurdski upornik, voditelj;
kurdska manjšina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
máslo Frazemi s sestavino máslo:
bíti kàkor iz másla,
bíti kot iz másla,
bíti máslo kóga,
bíti [mêhek] kot máslo,
iméti máslo na glávi,
iméti máslo v ušésih,
iméti máslo za ušési,
íti kot po máslu,
têči kot po máslu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
nasprotováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namerno drugače delati, nastopati proti komu/čemu
Vodji so nasprotovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
nèkonformíst -a m (ȅ-ȋ) knjiž. kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi: bil je upornik in nekonformist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
nèkonformíst -a
m kdor odklanja družbene ali skupinske norme in jih ne upošteva kljub osebnim težavam, škodi![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
nemírnik -a m prevratnik, upornik: ka csi pred nemirnikmi prázen bode KOJ 1848, 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ohmPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog ohma in om oma samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [óm], rodilnik [óma]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pámtivék -a m (ȃ-ẹ̑) ekspr., v prislovni rabi, v zvezi od pamtiveka od zdavnaj, zelo dolgo: to je znano že od pamtiveka;
lev velja že od pamtiveka za kralja živali / to je njena last od pamtiveka; biti od pamtiveka upornik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
presnováti -snújem dov., presnovál (á ú) knjiž. preoblikovati, preurediti: presnovati pravila, predpise
● knjiž. presnoval se je v upornika postal je upornik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
-prẹ́ti -prȅm samo v sestavi
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prevrátnež -a m (ȃ) ekspr. prevratnik: to je upornik in prevratnež / mladi prevratneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
púntar -ja m (ū) (kmečki) upornik: puntarji so bili dobro oboroženi / ekspr. med fanti iz našega razreda je on največji puntar / kmečki puntarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
púntar -ja m s -em člov. (ú; ȗ) poud. biti največji ~ v razredu |upornik|; zgod. kmečki upornikpúntarka -e ž, člov. (ú; ȗ) poud.púntarjev -a -o (ú; ȗ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pùntar -a m puntar, upornik: Nikelikim stájerszkim púntarom je gláva odszecsena KOJ 1848, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
puntar [púntar]
samostalnik moškega spolaupornik, puntar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
puntar -ja m puntar, upornik:
Si ti taiſti puntar im. ed., katiri nash folk odurazha ǀ s'gorezhimy ketnamij ſo ſueſani, inu martrani ty puntarij im. mn. Boshij ǀ bodo kakor eni nepokorni puntary im. mn. shtraifani s' to vezhno paklensko martro ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh puntarju rod. mn. paſti ǀ tvoje puntarje tož. mn. shtraifat ǀ ſo … vſe puntarie tož. mn. vkupai poklizali, de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy iskaſali → punt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
puntar ► ˈpüːntar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
rebél -a m (ẹ̑) knjiž. upornik: kdor ne izpolnjuje ukazov, je rebel;
kaznovati rebele / vse življenje je bil rebel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
rebél -a m, člov. (ẹ̑) neobč. upornikrebélka -e ž, člov. (ẹ̑) neobč. upornica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
rebelánt -a m (ā á) zastar. upornik: pobiti, zapreti rebelante
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
romántičen -čna -o
prid. ekspr. ki pri mišljenju, ravnanju dopušča prevlado čustev, domišljije nad upoštevanjem dejstev, uresničljivih možnosti; ki vsebuje, izraža tako mišljenje, ravnanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
ruandskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog ruandska ruandsko pridevnikIZGOVOR: [ruántski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
shunt -a [šánt] m (ȃ) elektr. vzporedni upornik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
sierraleonskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog sierraleonska sierraleonsko pridevnikIZGOVOR: [sjeraleónski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
spokorjèn -êna -o (ȅ é é) poud. ~ upornik |poboljšan|spokorjêni -a -o (é) ver. ~ grešnikspokorjênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
svobodoljúb -a m (ȗ) knjiž. svobodoljuben človek: biti upornik in velik svobodoljub
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
talibánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na talibane: talibanski režim;
talibanski upornik, voditelj;
talibanska enota, milica, vojska;
talibanska oblast, vlada;
talibansko gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
talíbski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na talibe: talibski napadi;
talibski režim;
talibski upornik;
talibsko gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
upȍr -óra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
UporV učbenikih za fiziko vlada zmešnjava pri poimenovanju elektronskega predmeta, ki se v električnem krogu upira prehodu električnega toka in tako zagotavlja električno upornost. Različni avtorji uporabljajo dve poimenovanji, in sicer upor ter upornik . Samostojni delovni zvezek za osnovno šolo Fizika 9 (Mladinska knjiga) avtorjev Saše Žigon, Matjaža Pintariča in Andreje Jagodič uporablja poimenovanje upornik , Trojezični elektrotehniški slovar (Tehniška založba Slovenije) pa uporablja za angleški termin resistor ustreznik upor in ne upornik . V SSKJ2 razlaga 5. pomena pri iztočnici upor opisuje 'predmet, pri katerem se izkorišča predvsem njegova električna upornost', pri uporniku pa ni terminološkega opisa. Zanima me vaše mnenje.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
upórnik -a m (ọ̑) 1. kdor sodeluje v uporu: uporniki nadzorujejo del ozemlja;
pošiljati upornikom orožje;
kaznovati, pobiti, zajeti upornike;
podpirati upornike;
uporniki na ladji / kmečki uporniki v kmečkih uporih2. nav. ekspr. kdor se upre, upira: skušal je pomiriti malega upornika / Cankarjevi uporniki in iskalci / uporniki proti družbenim normam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
upórnik1 -a m, člov. (ọ̑) kmečki ~upórnica -e ž, člov. (ọ̑)upórničin -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
upórnik2 -a m (ọ̑) elektr. vzporedni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
upórnik -a
m1.
kdor sodeluje v uporu![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
2.
ekspr. kdor (rad) izraža voljo ne ubogati koga![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024
upǫ̑rnik, m. der Widersetzliche, der Widerspenstige, Cig., Jan., C.; — der Rebell, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ustáš -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vstáš -a m (á) zastar. upornik, vstajnik: pridružiti se vstašem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zbùrkaš -a m upornik: ár szo nistere zburkase notri polôvili AIP 1876, br. 5, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.