administrácija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
administrírati -am nedov. (ȋ) upravljati: administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope // rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
administrírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; administríranje (ȋ) upravljati; uradovati; |opravljati pisarniška dela|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
basati [básati bȃsam]
in [bȃšem]
nedovršni glagolpolniti, nabijati orožje s strelivom; basati
PRIMERJAJ: fasati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
bedéti nad -ím nad
tudi bdéti nad -ím nad
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolneobčevalno knjižno kdo/kaj upravljati s kom/čim
Starši bedijo nad otroki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
birokratizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati kaj
Birokratizirali so družbene odnose.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
birokratizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot birokrati upravljati se
Družbeni odnosi so se birokratizirali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
centrálen -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta;
centralna Afrika;
centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ;
centralna vlada;
centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralno zaklepanje sistem za hkratno zaklepanje vseh vrat vozila / centralni komite [CK] v socializmu osrednje vodstvo komunistične partije3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi sodobne vzgoje;
centralna figura romana
♦ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točkicentrálno prisl.:
stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.:, pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cesarjeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj kot cesar upravljati
Tudi današnji potomec še vedno cesarjuje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
daljínsko nač. prisl. izraža, da se kaj dogaja iz (velike) razdalje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
délati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim Dela proti svoji vesti.2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost' Delajo korake/grehe /kupčije.5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
délati z/s -am z/s
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
dirẹ̑kten -tna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dirẹ́ktor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dirigȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
držáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.
2.
kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.
5.
žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.
6.
knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).
7.
kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.
8.
kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.
9.
kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.
10.
nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.
11.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.
12.
neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.
13.
iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
džemát -a m (ȃ) pri muslimanih osnovna enota v organizaciji islamske verske skupnosti: upravljati džemat;
voditelji lokalnih džematov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fasati [fȃsati fȃsam]
nedovršni glagolpolniti, nabijati orožje s strelivom
PRIMERJAJ: basati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fremati [frẹ̄mati frẹ̄mam]
dovršni glagolpriskrbeti si, nabaviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gospodáriti -im nedov. (á ȃ) 1. uporabljati, upravljati materialne dobrine: pri tem podjetju znajo gospodariti;
oče je dobro, pošteno gospodaril;
s svojim imetjem slabo gospodari;
varčno gospodariti;
gospodariti po proračunu / zavod gospodari z vsemi osnovnimi sredstvi razpolaga// biti lastnik materialnih dobrin: posestvo propada, odkar gospodari sin 2. imeti, izvajati oblast: tod so gospodarili tujci;
v hiši gospodarijo ženske;
ni dovolil, da bi mu kdo gospodaril;
gospodariti nad kom / ekspr. gospodariti nad življenjem in smrtjo; pren., ekspr. vihar gospodari nad sadnim drevjem; po taborišču je gospodarila smrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gospodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
gospodariti [gospodáriti gospodȃrim]
nedovršni glagolposvečati se domačim opravilom: gospodariti, gospodinjiti
PRIMERJAJ: gospodinjiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gospodáriti nad -im nad
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
gospodinjiti [gospodínjiti gospodȋnjim]
nedovršni glagolposvečati se domačim opravilom: gospodariti, gospodinjiti
PRIMERJAJ: gospodariti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
governati [governáti governȃm]
nedovršni glagolvoditi, upravljati, vladati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grofíja -e
ž v nekaterih deželah, nekdaj večja upravna enota
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
gubernȃtor -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gúgati -am
tudi -ljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje V naročju je gugala otroka.1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci gugajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je gugal lestev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
guvernȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hiševanje -a s poslovanje:
Sturi rajtingo od tuojga hishovajna rod. ed. (I/1, 204) Zapis je citat iz SP Lk 16,2 na začetku pridige. Glagol hiševáti, ki ga Pleteršnik navaja v pomenu ‛das Hauswesen verwalten, haushalten’, je tu pomensko dalje razvit kot gr. οἰκέω ‛gospodinjiti’ in ‛gospodariti, upravljati z’ iz οἶκος ‛hiša’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
iméti imám
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj Imajo avtomobil, hišo.1.1.
kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.
2.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj Urednik ima gradivo.2.1.
kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.
4.
kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.
5.
kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.
6.
knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj Tri dni / Letos imamo dež.6.1.
kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.
7.
dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.
10.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.
11.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
institúcija tudi inštitúcija -e ž (ú) navadno s prilastkom 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti; ustanova: upravljati, voditi institucijo;
gospodarske, izobraževalne, kulturne, vzgojne, znanstvene institucije;
institucije zdravstvenega varstva 2. knjiž. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: gospodarski sistem ne more sloneti na dveh različnih institucijah;
državne, pravne institucije;
institucija izvenzakonske skupnosti
♦ pravn. institucije rimskega prava učbenik rimskega civilnega prava; Justinijanove institucije; soc. družbena institucija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
institúcija -e ž (ú) upravljati ~o ustanovo; ~ družine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Izbira osebe pri glagoluKatera oseba (prva ali tretja) pri glagolu v spodnjem primeru bi bila ustreznejša oz. pravilna?
V proizvodnji imamo tri stroje. Jaz znam upravljati dva. Če se naučim upravljati še tretjega, bom edini izmed zaposlenih, ki bo/bom znal upravljati vse tri stroje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
joystick -a [džôjstik] m (ȏ) naprava v obliki pokončne palice s podstavkom za igranje nekaterih računalniških igric; igralna palica: upravljati figuro z joystickom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kájt kájta samostalnik moškega spola [kájt] 1. manjšemu jadralnemu padalu podobna priprava na dolgih vrvicah za kajtanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kite, prvotneje ‛papirnati zmaj’ < ‛vrsta sokola’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kako je prav: »upravljamo tveganja« ali »upravljamo s tveganji«?V strokovni literaturi srečujem obe poimenovanji: nekateri kolegi upravljajo tveganja, drugi upravljajo s tveganji (upravljanje finančnih tveganj, upravljanje s finančnimi tveganji).
Prosim za pojasnilo, katera oblika je prava oziroma katera je sprejemljivejša.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kaplanováti -újem
nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj delovati kot kaplan
Kaplanoval je (v različnih krajih).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
Kdaj sklop -st- zapisati kot -št-?Zanima me, kateri zapis je ustreznejši inštitucija ali institucija, inštitut ali institut, inštitucionalirati ali institucionalizirati.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ključariti [ključáriti ključȃrim]
nedovršni glagolupravljati (cerkveno) posestvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kočijážiti -im nedov. (á ȃ) knjiž. upravljati, voditi kočijsko vprego: oče je sedel spredaj in kočijažil / kočijaži že trideset let
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kočijážiti -im
nedov. upravljati, voditi kočijsko vprego
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
kolobáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj krožno premikati se, gibati se mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Nad glavo je /čudno in skoraj zastrašujoče/ kolobaril /z rokami/.
2.
iz agronomije kdo/kaj sistematično, v določenem zaporedju upravljati, ravnati
Kmetje so spet začeli kolobariti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
koménda -e ž (ẹ̑) rel. 1. najmanjša upravna enota viteškega reda: posest komende;
predstojnik komende / križniška komenda // poslopje, kjer je sedež te upravne enote: zidati komendo; cerkev, grad in komenda 2. nekdaj posestvo, premoženje viteškega reda: dobiti, upravljati komendo;
delavci v komendi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
korigȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kosílnica -e
ž večji stroj za košenje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
kraljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
krmáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj obvladovati gibanje s krmilom
(Na odprtem morju) že krmari /kot izkušen kapitan/.
2.
kdo/kaj usmerjati, upravljati koga/kaj
Čoln je /previdno/ krmaril (proti pristanišču).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
krotíti -ím
nedovršni glagol,
glagol upravljanja,
navadno čustvenostno kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
lastíti si -ím si
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati koga/kaj
Urednik si lasti gradivo in pravico objave.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kakšno stanje/lastnost
Kraj si lasti ime trga.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
manevrírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; manevríranje (ȋ) Ladja je začela ~; manevrirati z/s čim dobro ~ z volanom ravnati, upravljati; ~ z vojaško enoto razporejati se, premikati se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
manẹ̑ža -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
manipulírati -am nedov. (ȋ) 1. opravljati dela pri nameščanju, premeščanju, obdelavi: manipulirati z blagom, kruhom 2. ravnati, upravljati: manipulirati s strojem;
pri pristanku je z letalom spretno manipuliral / manipulirati števec prevoženih kilometrov / ekspr. otrok je manipuliral z dudko sem in tja 3. nav. slabš. preračunljivo ravnati, delati: spretno manipulira z denarjem 4. slabš. s preračunljivim ravnanjem, dejanjem zavajati, goljufati: vlada je manipulirala z javnim mnenjem, podatki;
ni dovolil, da bi z njim manipulirali;
manipulirati z javnostjo, ljudmi, množicami, narodom / film spretno manipulira s čustvi gledalcev manipulíran -a -o:
nekatere malenkosti so slabo manipulirane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
manipulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; manipulíranje (ȋ) z/s kom/čim ~ z blagom; spretno ~ z denarjem, s strojem ravnati, delati, upravljati; slabš. ~ z delavci, s človeškimi slabostmi |preračunljivo ravnati z njimi, izrabljati jih|; ●manipulirati koga/kaj ~ javnost z javnostjo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
manipulírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj upravljati pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Z letalom je /posebno spretno/ manipuliral.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
manipulȋrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
manipulírati z/s -am z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno slabšalno kdo/kaj preračunljivo upravljati s kom/čim
/Spretno/ manipulira s starši.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
mẹ̑nedžer -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mežnariti [mežnáriti mežnȃrim]
nedovršni glagolskrbeti za cerkveno stavbo; biti cerkovnik; mežnar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
navigácijski navigácijska navigácijsko in navigacíjski navigacíjska navigacíjsko pridevnik [navigáciski] in [navigacíski] ETIMOLOGIJA: ↑navigacija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
navíjati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj nameščati kaj
Niti in žice /trdno/ navijajo (v/na klobčič).
2.
kdo/kaj delati prožno kaj
Ure so navijali /ročno/.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
Navija radio/, da kar hrešči/.
4.
v zvezi s cena, čustvenostno kdo/kaj delati višje, večje kaj
/Brezobzirno/ navijajo cene.
5.
čustvenostno kdo/kaj vršiti silo na koga
Navijala ga je/, da je na koncu vse povedal/.
6.
čustvenostno kdo/kaj spretno voditi, upravljati koga
/Zvito/ navija svojega šefa.
7.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj spretno voditi, upravljati kaj
/Kar že iz navade/ je (otrokom) navijal ušesa, kot je navijal budilko.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
Nekoč nepravilno, danes dovoljeno: »upravljati s skladom« in »upravljati sklad«Dolgo časa je veljalo, da se glagol upravljati veže izključno s predmetom v 4. sklonu (torej upravljati kaj), da pa je izrecno narobe ta glagol vezati s predmetom v 6. sklonu (upravljati s čim se je štelo za hudo napako).
Zdaj gledam v pravopisu: naštete so različne možnosti, na koncu celo: upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati.
Kako to, da je ta rešitev kar naenkrat sprejemljiva? Gre morda za napako in bi moral biti pri tej zvezi krogec, v smislu, da ni sprejemljiva? Je že res, da je navedena še priporočena sopomenka, vendar ni označeno, da zveza ni sprejemljiva. Mar je?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
níhati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).
3.
kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
4.
iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
obdržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
4.
kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
9.
v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
10.
v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
11.
iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
obráčati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
obráčati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjav posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati se
(V razredu med poukom) so se /kar naprej/ obračali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
obravnávati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj izražati, označevati kaj
Na seji so /kot neposredno prizadeti/ obravnavali problematiko proizvodnje.
2.
kdo/kaj izražati, podajati kaj
V knjigi pisatelj obravnava problem izseljeništva.
3.
kdo/kaj upravljati, označevati koga/kaj
Vozniki /različno/ obravnavajo pešce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
obravnȃvati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ohraníti in ohrániti -im
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.
8.
v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.
9.
v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
oskrbováti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom;
oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše območje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom 2. opravljati delaa) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu;
oskrbovati dojenčka / zna oskrbovati konje b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto;
rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo;
oskrbovati nasad // upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati 3. star. opravljati1:
njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval
● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščinooskrbován -a -o:
oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
oskrbováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oskrbovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu kaj ~ ponesrečencu rano; ~ mladoletniku premoženje upravljati; oskrbovati koga/kaj ~ bolnika na domu; ~ cesto; oskrbovati koga/kaj z/s čim ~ trgovino z blagomoskrbováti se -újem se (á ȗ) z/s čim ~ ~ z vsem potrebnim
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
oskrbováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati koga/kaj
Bolnika so /vsakodnevno/ oskrbovali na domu.
6.
neobčevalno knjižno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dostavljati, pošiljati komu/čemu koga/kaj
Ženi in otrokom je /redno/ oskrboval denar in sploh solidno preživnino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
peljáti péljem
tudi -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
Tujo delegacijo so (s posebnim diplomatskim spremstvom) peljali v mesto.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom premikati se od—do/iz/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / za/med/nad/pod kom/čim / kod / kam
/Po levi/ je peljal skozi križišče.
3.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Cesta (nas) pelje mimo šole.
4.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Pisec pelje bralca skozi zgodovino teh krajev.
5.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz/s koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / za/med/nad/pod kom/čim / kam / kod
Delo pelje do uspeha.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
piratizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj kot pirat upravljati kaj / s čim
Danes se /s hitrim razvojem tehnologij in elektronike na veliko/ piratizira z različnimi zelo iskanimi napravami in napravicami visoke tehnologije.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
pivkati [pȋvkati]
nedovršni glagolzapravljati (premoženje), gospodarsko propadati
PRIMERJAJ: razpivati, razpivkati, spivkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána] 1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo. ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
podjétje -a s (ẹ̑) 1. samostojna gospodarska enota z določenimi nalogami na področju proizvodnje, trgovine, storitev: podjetje je izvozilo veliko izdelkov;
podjetje se uspešno razvija;
upravljati podjetje;
ustanoviti podjetje;
direktor podjetja;
poslovna politika podjetja;
gospodarjenje v podjetju / gostinsko podjetje; gradbeno, obrtno, prevozniško, uvozno podjetje; proizvodno, storitveno, trgovsko podjetje; javno podjetje [JP] ki je v lasti države ali lokalne skupnosti in je ustanovljeno za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin in storitev; satelitsko podjetje ki je ustanovljeno ob širitvi matičnega podjetja in opravlja isto dejavnost; veliko podjetje ki ima večje število delavcev ali večjo vrednost sredstev; združeno podjetje do 1973 gospodarsko enotno podjetje, nastalo z združitvijo več samostojnih podjetij; podjetje za letalski promet
♦ ekon. kapitalistično podjetje katerega lastnik je posameznik ali več posameznikov; samoupravno podjetje ki ga upravljajo delavci; socialistično podjetje ki je v družbeni lasti2. ekspr. dejanje, načrt: lotil se je velikega podjetja;
za uresničitev takega podjetja je potreboval mnogo denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Poslovna inteligenca Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
potratiti [potrátiti potrȃtim]
dovršni glagolzapraviti, potratiti
PRIMERJAJ: potreknjati, zatratiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
potratovati [potratováti potratȗjem]
nedovršni glagolzapravljati, razsipati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
potreknjati [potreknjáti potreknjȃm]
nedovršni glagolzapraviti, potratiti
PRIMERJAJ: potratiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
potrošiti [potrošīti potroším]
dovršni glagolpotrošiti, porabiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
práviti prȃvim nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
predsẹ̑dnik -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
premíkati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj Knjige nezakonito premikajo.1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci premikajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Z roko je premikala voziček.
3.
kdo/kaj premeščati koga/kaj
Iz nagajivosti (mu) je premikal lestev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
presédati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam /po čem / kje /kod
Razrednik je presedal učence iz klopi v klop.
2.
kdo/kaj menjavati prevozno sredstvo
Presedali so na več postajah.
3.
čustvenostno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti komu/čemu neprijeten/-no
Enolično življenje mu je začelo presedati.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
pretirávati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj dajati vsemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici
Še zmeraj rad pretirava (pri vsakem delu).
2.
kdo/kaj upravljati v čem /s čim
(Na sprejemu) je pretiravala v izbranem oblačenju.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
ravnȃtelj -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ravnáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati ravno kaj Ravnali so (jim) parcelo.1.1.
kdo/kaj staviti kaj v naraven, pravilen položaj
Ravnal (mu) je izpahnjeno nogo.
2.
kdo/kaj izražati odnos, razmerje s kom/čim
/Grdo/ ravna s knjigami.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
ravnáti se po -ám se po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.
2.
kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
ravnáti z/s -ám z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj upravljati s kom/čim
Naučil se je ravnati s kompasom.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
razpivati [razpívati razpívam]
nedovršni glagols hrano in pijačo porabljati
PRIMERJAJ: pivkati, razpivkati, spivkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razpivkati [razpȋvkati]
dovršni glagols hrano in pijačo potrošiti; zajesti; zapiti
PRIMERJAJ: razpivati, pivkati, spivkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razpolágati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj imeti možnost upravljati s kom/čim
Le redki še razpolagajo z družbenimi sredstvi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
rẹ̑geljc -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rẹ́gija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
resór -ja in -a m (ọ̑) 1. delovno področje ministra: stranke so si razdelile resorje v vladi;
prevzeti resor za pravosodje / ministrski resor; minister brez resorja minister brez listnice2. delovno področje, navadno v javni upravi: organizirati delo uprave po resorjih;
gospodarski resor / voditi, upravljati finančni resor odsek, oddelek
● njegov resor so zlasti socialna vprašanja ukvarja se zlasti s socialnimi vprašanji; pog. ta dela ne spadajo v moj resor v mojo pristojnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
režȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
režȋm -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
režisȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rȋhta1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rȋhta2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
skopovati1 [skopováti skopȗjem]
nedovršni glagolbiti skop, skopuški
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
skŕbno nač. prisl. izraža, da kdo s svojo aktivnostjo, prizadevanjem v zelo visoki stopnji omogoča uresničitev, potek česa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
sòuprávljati -am nedov. (ȍ-á) skupaj s kom upravljati: soupravljati skupne zadeve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sòvodíti -vódim nedov. (ȍ-ī ȍ-ọ́) skupaj s kom voditi, upravljati: sovodila sta odprtje razstave;
sovoditi dnevnik, pogovor / sovoditi bend, skupino; sovoditi projekt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
spivkati [spȋvkati]
(izpivkati) dovršni glagols hrano in pijačo potrošiti; zajesti, zapiti
PRIMERJAJ: razpivkati, razpivati, pivkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
streljati [strẹ́ljati strẹ́ljam]
nedovršni glagolstreljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti] 1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strojīti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
šafarǜvati -ǘjem nedov. delati, upravljati: Z-dármi tvojmi pobo'zno safarüje KAJ 1848, 246; i 'z-nyim sparavno safarüje KAJ 1870, 122; Z-vrêmenom csedno safarüj KAJ 1870, 166; te ne bos vecs ſafarüvao KŠ 1771, 224
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
škofíja -e ž (ȋ) 1. samostojna upravna enota Katoliške cerkve: upravljati škofijo;
v tej škofiji je okoli tisoč cerkev;
sedež škofije
♦ rel. lavantinska škofija ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru; sufraganska škofija škofija v odnosu do svoje metropolije// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: srečala sta se pred škofijo 2. gastr. škofovski kapi podoben zadnji del hrbta s trtico pri perutnini: obirati perutničke in škofijo / kurja škofija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
šofírati šofíram nedovršni glagol [šofírati] 1. manj formalno upravljati cestno motorno vozilo
2. manj formalno, ekspresivno upravljati, usmerjati sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. chauffieren, glej ↑šofer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
švirkati [švīrkati švīrkam]
(šverkati) nedovršni glagol- mečevati se
- kriliti, mahati, švigati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
teptálec -lca [teptau̯ca tudi teptalca tudi təptau̯ca tudi təptalca] m (ȃ) kdor kaj tepta: teptalci smučišča / ekspr. teptalec pravice // stroj za teptanje snega: upravljati s teptalcem smučišča; gosenice teptalca za urejanje tekaških stez; voznik teptalca; buldožerji in teptalci / snežni teptalci; teptalci snega, za sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
TrustMed študijem dednopravnih institutov v Sloveniji in primerjavi z angloameriškimi sem naletela na angleški termin trust , ki je značilen za sistem common law . Problematičen je prevod tega termina v slovenščino. V ZDA je termin ustaljen, predstavlja pa institut, pri katerem je premoženje preneseno na določeno osebo, ki postane obligacijsko zavezana, da s premoženjem ravna na določen način, brez koristi in osebnega interesa, v korist tretje osebe, v korist katere je bil trust ustanovljen. Ustanovitelj da upravitelju določeno premoženje, ki ga mora ta upravljati v korist določenih oseb, koristnikov oz. določenega namena. Subjekti tega razmerja so ustanovitelj (ang. settlor ), upravitelj ( zaupnik ali fiduciar , ang. trustee ), tretja oseba ( koristnik ali beneficiar ). Za trust je tudi značilno, da ni pravna oseba, ampak predstavlja zgolj namensko premoženje, zaradi česar ga nekateri prevajajo kot sklad , kar ni ustrezno. Elemente trusta lahko v kontinentalnem pravu prepoznamo npr. v pravnem institutu, imenovanem Treuhandverh ältnis , ki ga poznajo v nemškem, avstrijskem, švicarskem in skandinavskem pravu (fiduciarno razmerje nemškega prava). Mnogi so mnenja, da je najbolje v prevodih uporabljati kar angleški termin trust brez slovenskih poskusov prevoda, saj se tako najbolje ohrani povezava na pojem iz sistema common law . Kakšen slovenski prevod pa bi vi predlagali?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
umíkati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod /pred kom/čim
/Spretno/ je umikal glavo pred udarci.
2.
kdo/kaj dati stran koga/kaj
Manjše bankovce so začeli umikati (iz obtoka).
3.
kdo/kaj dati na varno koga/kaj
Prebivalce so umikali (pred napadalci).
4.
kdo/kaj dati na stran kaj
Stranka je umikala obtožbo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
uprȃva -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uprávljanje -a s (á) 1. glagolnik od upravljati: nadzorovati upravljanje;
upravljanje države / prevzeti podjetje v upravljanje; upravljanje gledališča, šole / upravljanje posestva / upravljanje premoženja; nepravilnosti pri upravljanju s skladom sklada / upravljanje strojev, naprav / avtomatično, daljinsko, ročno upravljanje / upravljanje tovornjaka / upravljanje tehnoloških procesov
♦ ekon. administrativno upravljanje gospodarstva pri katerem odločajo o urejanju, usmerjanju gospodarstva državni organi2. dejavnost, ki se ukvarja z urejanjem, usmerjanjem življenja v kaki družbeni skupnosti: družba prevzema od države upravljanje;
sodelovanje državljanov pri upravljanju države;
ločiti funkcijo vodenja od funkcije upravljanja;
organi upravljanja;
sodstvo in upravljanje // dejavnost, ki se ukvarja z odločanjem o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: organizacija dela in upravljanja v podjetju / družbeno upravljanje odločanje članov delovne skupnosti in predstavnikov družbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uprávljati -am nedov. (á) 1. urejati, usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti: upravljati državo, občino;
centralistično upravljati;
občani neposredno upravljajo / upravljati zasedeno ozemlje / deželo je upravljal vladarjev namestnik je vladal v njej// odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: delavci sami upravljajo; upravljati podjetje, rudnik, šolo 2. odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: upravljati gozdove;
upravljati hišo / upravljati premoženje, zapuščino; upravljati s skladom sklad3. s širokim pomenskim obsegom s posebnimi pripravami uravnavati delovanje česa: upravljati kotle in turbine z enega mesta;
upravljati stroj;
upravljati televizijsko kamero voditi, usmerjati / avtomatično, daljinsko, ročno upravljati / upravljati krmilo usmerjati; upravljati zavoro z nogo pritiskati nanjo; publ. uči se upravljati z orožjem ravnati// publ. usmerjati, uravnavati premikanje česa: upravljati motorno kolo; upravljati ladjo krmariti; upravljati letalo pilotirati; upravljati tovornjak voziti// publ. usmerjati, uravnavati sploh: upravljati polet rakete; upravljati proces v plavžu / upravljati lokalne zadeve urejatiupravljajóč -a -e:
upravljajoči signali; upravljajoče osebe
uprávljan -a -o:
iz daljave upravljan stroj; federativno upravljana država; moderno upravljano podjetje; sam.: upravljavci in upravljani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uprávljanje (á) kaj ~ podjetje; ~ premoženje; publ.: ~ ladjo krmariti; ~ letalo pilotirati; ~ tovornjak voziti; upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
uprávljati -am
nedov.kaj odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
uprávljati, -am, vb. impf. nach einer Regel richten, in gehörige Ordnung bringen, V.-Cig.; — verwalten, administrieren, Levst. (Nauk), nk.; u. z denarjem (gebaren), Cig. (T.); u. z zalogo, DZ.; tudi: u. kaj, nk.; (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ustanôva -e ž (ȏ) 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti: ta ustanova je finančno samostojna;
upravljati, voditi ustanovo;
dobrodelna, gospodarska, kulturna, znanstvena ustanova;
zdravstvena ustanova;
ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok 2. pravn. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: demokracija naj bi kot ustanova pomenila svobodo;
družina in zakon sta pomembni družbeni ustanovi 3. nekdaj premoženje, ki se upravlja, uporablja po volji tistega, ki ga daje na razpolago: dobiti štipendijo iz ustanove;
ustanova za podpiranje vdov in sirot / Knafljeva ustanova
● zastar. razpisati dijaške ustanove štipendije4. zastar. ustanovitev: ustanova države
♦ pravn. javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; pravna ustanova skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
utratiti [utratīti utrátim]
dovršni glagolpotrošiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
váditi -im
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj ponavljati dejanje/dejavnost
Tekmovalci morajo /redno/ vaditi.
2.
kdo/kaj ponavljati kaj
/Prizadevno/ vadi pesem in skladbo.
3.
kdo/kaj usposabljati koga/kaj za kaj / v čem 'dejavnost'
Učitelj vadi učence za nastop.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
váditi se -im se
nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj usposabljati se za kaj / v čem 'dejavnost'
Vadi se v potrpežljivosti.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
valíti1 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).
2.
kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
ven dati [və̏n dáti]
dovršna glagolska zvezapotrošiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vléči vléčem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
vodíti vódim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj Vodi slepega človeka.2.1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.
3.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.
5.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.
6.
kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.
7.
kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.
8.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.
9.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.
10.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.
11.
kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.
12.
publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.
13.
publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).
14.
iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.
15.
iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.
16.
iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.
17.
iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.
18.
iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.
19.
iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.
20.
iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
vozíti vózim
nedov.1.
kaj voditi, usmerjati avtomobil, vozilo 2.
kaj s prevoznim sredstvom, vozilom spravljati kam 3.
v zvezi s prevoznim sredstvom premikati se v določeno smer
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
vozíti vózim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.
2.
kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.
3.
kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.
4.
kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.
6.
iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
zadegati [zadǝgáti zadǝgȃm]
ali [zadegáti zadegȃm]
dovršni glagolzapraviti, pognati, potrošiti
PRIMERJAJ: zadejati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zadejati [zadejáti zadẹ́nem]
dovršni glagol- naložiti, natovoriti
- zapraviti, pognati, potrošiti
PRIMERJAJ: zadegati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zafajdrati [zafajdráti zafajdrȃm]
dovršni glagolzapraviti, potratiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zaigrati [zaigráti zaigrȃm]
dovršni glagolizgubiti pri igri
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zapraviti [zapráviti zaprȃvim]
dovršni glagolzapraviti, pognati, potratiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zapravljati [zaprávljati zaprávljam]
nedovršni glagolzapravljati, razsipavati, tratiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zastentati [zastentáti zastentȃm]
dovršni glagolpotratiti, zapraviti
PRIMERJAJ: zatentati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zatentati [zatentáti zatentȃm]
dovršni glagolpotratiti, zapraviti
PRIMERJAJ: zastentati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zatratiti [zatrátiti zatrȃtim]
dovršni glagolzapraviti, potratiti
PRIMERJAJ: potratiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zémstvo -a s (ẹ̑) v carski Rusiji organ krajevne samouprave: zemstva so imela pravico upravljati nižje šole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
zíbati tudi zibáti -ljem
in -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje V naročju je zibala otroka.1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci zibajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Iz nagajivosti (mu) je zibal lestev.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
župníja -e ž (ȋ) najmanjša upravna enota Katoliške cerkve: upravljati, ustanoviti župnijo;
v dekaniji je več župnij;
majhna, velika župnija;
mestne župnije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
župníja -e
ž najmanjša upravna enota katoliške cerkve
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024