umételen tudi umetélen -lna -o prid. (ẹ̑; ẹ̑) 

1. 1. narejen z veliko oblikovalno spretnostjo, sposobnostjo in občutkom za lepoto: umetelne rezbarije, vezenine / umetelna oblika pesnitve; zgradba stavka je umetelna
2. 2. ustvarjalno, oblikovalno spreten, sposoben: umetelen steklar; ta urar je zelo umetelen / človek umetelnih rok
3. 3. zastar. izveden, izkušen: ženska je umetelna, ozdravila ga bo
4. 4. zastar. umeten, nenaraven: narediti umetelni ogenj / umetelno oko

umételno tudi umetélno prisl.: umetelno izrezljati, okrasiti; umetelno izveden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.

urárka -e ž (á) ženska oblika od urar: izučiti se za urarko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.