ustanoviti -im dov. ustaviti: Volar je hotel vuoly vſtanovit nedol., ali nej bilu megozhe ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni mazhik, de bi ta zholn mogal vſtanoviti nedol. ǀ ſonze na Nebu uſtanoviti nedol. ǀ je bil vſtanovil del. ed. m ſonze na nebeſſih ǀ kaku on je bil v'stonovil del. ed. m sonze na Nebeſsih ustanoviti se ustaviti se: Letukaj ſe imaio vſtanovit nedol. vashe miſly ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe letu ſe nej hotela vſtanoviti nedol. ǀ nihdar nepozhiva, inu vſtonovit nedol. ſe nemore ǀ sapovei taisti skali, de ſe ima vſtonoviti nedol. ǀ On ſe ſazhudi, vſtanovi 3. ed., naſai ſe oſre, de bi vidil, gdu tu shteie ǀ kadar pride k'eni shterni, puteus juramenti imenovani, ſe vndukaj vſtanovj 3. ed. ǀ vſo ſvojo drushbo, inu shivino na en hrib s' ſabo pele, inu tamkaj ſe vſtonovy 3. ed. ǀ Chriſtus ſe uſtonovi 3. ed. na hribi ǀ per prizhi ſe vſtonovij 3. ed. ǀ sapovej ſonzu, inu ſe ustonovj 3. ed. ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih ſidou, okuli te ſreberne, inu slate poſſode, nikir ſe neuſtonovi +3. ed. ǀ Dua Roda Ruben, inu Gad ſe uſtonovita 3. dv., ter nej ſo hoteli noter pojti ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè 3. mn. ǀ Ah hudobne muhe! katire ſe li vſtanouè 3. mn. kir kaj gniliga naideio ǀ Ali vſtonovimo vel. 1. mn. ſe letukaj, inu pojmo k'S. Mattheushu ǀ letukai vſtonovite ſe vel. 2. mn. Nem. Nem., inu samerkajte ǀ Letukaj Nem. Nem. vſtonoviteſe vel. 2. mn., inu she eno rejzh poshlushajte ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe vel. 2. mn.! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Letukaj vſtonoviteſe vel. 2. mn., inu samerkajte ǀ ſtonoviteſe vel. 2. mn. N: N: ǀ stonovite vel. 2. mn. ſe tukai, jnu K'Poetam pojmo ǀ ta pervi krat ſe ſo bily vſtonovili del. mn. m blisu tiga meſta Rameſse imenovagina ǀ od leteh nebodo nikuli govorili, ampak od kakorshniga tadla de ſi lih je maihin per temu ſamimu ſe bodo vſtanovili del. mn. m Zapisi s korenskim o-jem so sicer lahko hiperkorektni, kot da bi govorjeni a ne bil etimološki, temveč nastal po prednaglasnem akanju, vendar verjetneje kažejo na vokalno harmonijo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.