aktêr -ja m (ȇ)
1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju
2. kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku: glavni akter v oglasu
3. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

alternatívec -vca m z -em člov. (ȋ) publ. druge vrste ustvarjalec
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) publ.
alternatívčev -a -o (ȋ) publ.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
ávtor -ja m z -em člov. (á; ȃ) ustvarjalec, tvorec: ~ povesti; ~ načrta
ávtorica -e ž, člov. (á; ȃ) ustvarjalka, tvorka
ávtorjev -a -o (á; ȃ)
ávtoričin -a -o (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

āvtor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ávtor glásbe -ja -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ávtor máske -ja -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cineast -a [cineást in sineástm (ȃ)
knjiž. filmski ustvarjalec: odkriti mladega cineasta z izvirnim slogom; tega režiserja cenijo cineasti po vsem svetu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cineást -a [si] m, člov. (ȃ) |filmski ustvarjalec|
cineástinja -e [si] ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

demiúrg -a [iju] m, člov. (ȗ) filoz. |stvarnik, počelo|; izobr. človek je ~ zgodovine ustvarjalec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Dísney -ja [dizni] m z -em oseb. i. (ȋ) |ameriški ustvarjalec filmskih risank|
Dísneyjev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dokumentaríst -a m (ȋ)
1. ustvarjalec dokumentarnih filmov: to je sijajen dokumentarist; film znanega dokumentarista
2. dokumentalist: razpisati mesto dokumentarista

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dramatizátor -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Givenchy
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Givenchyja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
podjetje
znamka
IZGOVOR: [živanší], rodilnik [živanšíja]
BESEDOTVORJE: Givenchyjev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

gledalíščnik -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

gradník1 -a m (í)
knjiž. graditelj, ustvarjalec: gradniki naše kulture / barva je v njegovi umetnosti gradnik slike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

gradník1 -a m, člov. (í) neobč. graditelj, ustvarjalec
gradníca -e ž, člov. (í) neobč. graditeljica, ustvarjalka
gradníčin -a -o (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

hermétik -a m, člov. (ẹ́) slovstv. žarg. težko razumljiv besedni ustvarjalec
hermétičarka -e ž, člov. (ẹ́) slovstv. žarg.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

igrálec -lca m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

interprét -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

izvíren -rna -o prid.
1.
ki ni odvisen od kakega vzora, predloge
SINONIMI:
originalen, knj.izroč. originaren, knj.izroč. samobiten, knj.izroč. samonikel, knj.izroč. samorasel, knj.izroč. samoroden
2.
ki se po določeni lastnosti, nazorih, navadah loči od drugih
SINONIMI:
originalen, knj.izroč. samonikel, knj.izroč. samorasel
GLEJ ŠE SINONIM: nenavaden

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

koreográf -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kreatívec -vca m (ȋ)
publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kreatívec -vca m s -em člov. (ȋ) ustvarjalec
kreatívka -e ž, člov. (ȋ) ustvarjalka
kreatívčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

kreátor -ja m s -em člov. (ȃ) modni ~; ~ modernih zgradb oblikovalec, ustvarjalec
kreátorka -e ž, člov. (ȃ) ~ ženskih plaščev oblikovalka, ustvarjalka
kreátorjev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

lepoúmen -mna -o (ú; ú ȗ ú) neobč. ~ ustvarjalec |ki ljubi lepo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

lepoúmnik -a m (ȗ)
knjiž. poznavalec, ljubitelj lepega v umetnosti: on ni ustvarjalec, ampak samo lepoumnik; lepoumniki romantiki; lepoumnik in mecen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

literáren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na literatura 1, 2:
a) romantika, realizem in drugi literarni tokovi; pisatelj goji različne literarne oblike; filmski ustvarjalec se je držal literarne predloge; lirika, epika in dramatika so literarne vrste / literarni umetniki, ustvarjalci / literarna umetnost / publ. v literarno areno prihajajo mladi pesniki; knjiž. svojo literarno pot je začel kot pesnik / literarni jezik knjižni jezik; leposlovni jezik; literarni krožek; literarni salon; organizirati literarni večer prireditev, na kateri se posredujejo poslušalcem literarna dela, navadno z branjem; literarna čitanka pomožni učbenik z izbranimi literarnimi sestavki in kratkimi življenjepisi avtorjev; literarna priloga časopisa; izdajati literarno revijo; njegovo literarno delo obsega deset knjig; ustvariti velika literarna dela
b) imeti široko literarno obzorje / literarni zgodovinar; literarna kritika, veda; študirati literarno zgodovino
c) velika literarna vrednost dela
2. značilen za literaturo: na tej sliki so literarne prvine močnejše kot likovne / literarni klišeji; publ. v njegovih delih prevladuje literarna manira
// knjiž. neživ, neživljenjski, nenaraven: jezik v njegovih delih je preveč literaren; njen slog je nekoliko literaren
// publ. v katerem so bistveni, osnovni izrazni elementi podrejeni drugotnim, značilnim za leposlovje: kritika očita filmu, da je literaren
● 
knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik; gibati se v literarnih krogih med književniki, pisatelji
♦ 
gled. literarno gledališče; lit. literarna teorija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

Magnetni navornik
Prosimo za nasvet pri poimenovanju angleškega termina magnetorquer v slovenskem jeziku. Termin označuje del satelita oz. napravo, ponavadi 3-osno tuljavo s preciznim nadzorom toka skozi navitje, ki se uporablja za spreminjanje orientacije satelita v Zemljini orbiti. V starejši literaturi smo našli poimenovanje magnetni povzročilec navora , ki se nam ne zdi ustrezen. Kaj menite o našem predlogu navorna tuljava ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

metelkovec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
metelkovca samostalnik moškega spola
privrženec nazorov Franca Serafina Metelka
uporabnik, ustvarjalec alternativnega kulturnega centra Metelkova
IZGOVOR: [metélkovəc], rodilnik [metélkou̯ca]
BESEDOTVORJE: metelkovčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

móda -e ž (ọ́)
1. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki: letošnja moda se od lanske precej razlikuje; moda tridesetih let; ustvarjalec mode; frizura po modi / visoka moda z izvirnimi modeli, navadno unikati; ženska moda / sejem mode modnih oblačil / oblačiti se po modi / zaostajati za modo; pren., ekspr. pesnikov davek literarni modi
// dejavnost, ki se ukvarja z oblikovanjem krojev oblačil, obutve, vzorcev blaga, modnih dodatkov: ta dežela vodi v modi; ukvarjati se z modo; modeli francoske mode; novosti na področju mode
2. v povedni rabi kar ustreza splošnemu okusu določenega časa: abstraktne slike so zdaj moda; tedaj je bila moda dolga večerna obleka / ta pisatelj je med srednješolci moda
// v prislovni rabi, s predlogom izraža stanje, da kaj ustreza splošnemu okusu določenega časa: tako oblačenje je iz mode; športna krila so letos v modi / ta poklic je iz mode; kolesa zopet prihajajo v modo; ta izraz je zelo v modi
● 
ekspr. on je po stari modi staromoden, starokopiten; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

móden -dna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na modo:
a) modni artikel, klobuk; modni kroji, vzorci; modna tkanina; modno oblačilo / modna barva, linija, oblika; modna novost
b) modni krojač, ustvarjalec; modna risarka / modna industrija, trgovina
c) ta pisatelj, ples je moden; modna beseda, fraza; modno geslo / publ. modna bolezen ne huda, a pogostna v kakem času
● 
publ. modni diktator kdor odločilno vpliva na spremembo mode; slabš. dekle, fant je prava modna lutka se zelo moderno, nenavadno oblači; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost
♦ 
obl. modni dodatki vse, kar dopolnjuje, krasi oblačilo; modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi; modna brv podolžen oder za modne revije, po katerem hodijo manekeni; modna revija prireditev, na kateri kažejo manekeni modele oblačil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

naráva -e ž (ȃ)
1. od človeka neodvisni predmetni svet in sile, ki v njem delujejo: opazovati, raziskovati naravo in njene pojave; nekatere elemente najdemo v naravi proste; upoštevati zakonitosti v razvoju narave; zakoni narave; nauk o naravi; ekspr. človekov boj z naravo / spomladi se vsa narava prebuja; jesenska narava / neživa voda, zemlja, zrak, nebesna telesa, živa narava živali, rastline, človek
// nav. ekspr. ta svet kot ustvarjalec, vir česa: preživljali so se s tem, kar jim je dala narava; narava mu je podarila same lepe lastnosti; čuda narave; te čeri in soteske so delo narave; vznes. darovi matere narave; naravni gozd je enkratna biološka mojstrovina narave
2. del zemeljske površine, ki ga človek še ni bistveno spremenil: kvariti, spreminjati naravo; otroci naj bodo čim več v naravi; divja, nedotaknjena narava; lepote narave; ljubitelj narave; izlet v naravo; urediti si prostor za bivanje v naravi / spomenik se lepo vrašča v naravo v naravno okolje / ekspr. v mestu je vse izumetničeno, na kmetih pa še gospoduje narava; uživati naravo / slikati naravo; pesnik jemlje prispodobe iz narave
3. kar označuje, loči kaj od drugega: značilnosti človeške narave / opredeliti naravo poezije; preiskati naravo virusov / prodreti v naravo stvari
// kar označuje, loči kaj od drugega v okviru iste vrste: govoriti o naravi določene bolezni; upoštevati naravo dela; ugotoviti naravo poškodbe / z oslabljenim pomenom: predavanje je bilo bolj informativne narave; vzrok za spor je politične narave
4. navadno s prilastkom skupek človekovih lastnosti, iz katerih izhaja njegovo ravnanje: bila sta različne narave; ekspr. pokazal je svojo pravo naravo / biti dobre, nasilne, razdražljive narave / po naravi je blag, miroljuben; to je v njegovi naravi / ekspr. on je umetniška narava
5. navadno s prilastkom skupek zlasti telesnih lastnosti, značilnosti človeka: zaradi svoje narave je zmogel tak napor; biti močne, slabotne narave; imeti trdno, ekspr. železno naravo
● 
ekspr. igra narave nenavaden, izjemen pojav v naravi; plačati v naravi ne z denarjem; dajatev v naravi v pridelkih; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ 
filoz. filozofija narave filozofska disciplina, ki raziskuje zakone narave s filozofskega stališča; šol. spoznavanje narave in družbe nekdaj učni predmet o tem v osnovni šoli; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

nètalentíran nètalentírana nètalentírano pridevnik [nètalentíran] ETIMOLOGIJA: ne + talentiran
občàn in občán -ána m (ȁ á; ȃ)
1. pripadnik določene občine: seznaniti občane s posledicami nepravilnega odlaganja odpadkov; občani občine Grosuplje; skrbeti za povezavo med občinskim svetom in občani; seznam občanov / izvoliti za častnega občana
 
pravn. občan do 1945 kdor ima v določeni občini domovinsko pravico
2. nekdaj nosilec temeljnih pravic in dolžnosti v družbeni skupnosti: pravice občanov; odnosi med občani, kmeti in lovci
// knjiž. pripadnik človeške skupnosti: pesnik se ni izpovedal samo kot ustvarjalec, temveč tudi kot občan / občan sveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

oblikoválec lučí -lca -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

oblikoválec lútk -lca -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

oblikoválec zvóka -lca -- m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ozemljíti -ím dov., ozémljil (ī í)
1. elektr. zvezati prevodni del električne naprave z zemljo: ozemljiti radijski aparat, električni štedilnik
2. ekspr. narediti, da kaj postane stvarno, primerno, naravno; prizemljiti: vztrajal je, da se načrt, scenarij ozemlji
// povzročiti, da se kdo spet zaveda resničnosti, mogočega, dovoljenega: potrebujejo nekoga, ki jih zna ozemljiti / desnica se je z novim pristopom odločila ozemljiti levico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pésnik -a m (ẹ̑)
kdor piše pesmi: na prireditvi so pesniki sami brali svoje pesmi; deklamirati verze znanega pesnika; pesniki in pisatelji / ekspr. on je izrazit pesnik ljubezni / ekspr. rad bere ruske pesnike ruske pesmi / knjiž. domoljubni pesnik ki piše domoljubne pesmi; ljudski pesnik ki piše ljudske pesmi; romantični, sodobni pesnik; pesnik balad, sonetov
 
star. kako že poje pesnik kako se že glasi določena pesem ali odlomek pesmi; knjiž. pesnik v njem je mrtev ne piše več pesmi; ne doživlja več stvari tako kot pesnik; ekspr. ta pesnik je zelo ljudski ljudje radi berejo njegove pesmi; publ. Jakopič je pesnik barv je umetniški ustvarjalec, slikar, katerega izrazna moč, kvaliteta so barve; vznes. pesnik po milosti božji velik, nadarjen
 
lit. epski, lirski pesnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pesnítev pesnítve samostalnik ženskega spola [pesnítəu̯ pesnítve] STALNE ZVEZE: dramska pesnitev, simfonična pesnitev
ETIMOLOGIJA: pesniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

plesálec -lca m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

poslovílna predstáva -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

posnemoválec -lca [posnemovau̯ca tudi posnemovalcam (ȃ)
1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nekritičen posnemovalec; posnemovalec svojega vzornika; imel je veliko posnemovalcev / posnemovalec ptičjega petja
// kdor prevzema način umetniškega ustvarjanja: bil je le posnemovalec, ne pa izviren ustvarjalec; posnemovalec Jurčiča
2. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: posnemovalec znane slike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

posnemoválec -lca m
1.
kdor prevzema način umetniškega ustvarjanjapojmovnik
SINONIMI:
posnemalec, zastar. posnemač, knj.izroč. slednik
2.
kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravegapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: oponašalec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

režisêr -ja m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

samorástniški -a -o (ȃ) poud. ~ ustvarjalec |brez akademske, strokovne izobrazbe|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

scenográf -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

snoválec -lca [snovau̯ca in snovalcam (ȃ)
kdor kaj snuje: snovalec načrtov / izviren gledališki snovalec ustvarjalec / knjiž. snovalci društva ustanovitelji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

snoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) ~ načrtov; neobč. gledališki ~ ustvarjalec
snoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
snoválčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sòustvarjálec -lca [soustvarjau̯ca in soustvarjalcam (ȍ-ȃ)
kdor je skupaj s kom ustvarjalec česa: dati priznanje avtorju in soustvarjalcem odrske umetnine; predstavil ga je kot soustvarjalca moderne arhitekture

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

sòustvarjálec -lca m
kdor je skupaj s kom ustvarjalec česapojmovnik
SINONIMI:
soavtor, knj.izroč. sograditelj, publ. sotvorec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

stvarítelj -a m (ȋ)
knjiž. ustvarjalec: umetnik ni samo stvaritelj lepote / stvaritelj te drame je neznan; stvaritelj nove države ustanovitelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

stvarítelj -a m s -em člov. (ȋ) neobč. ustvarjalec
stvaríteljica -e ž, člov. (ȋ) neobč. ustvarjalka
stvaríteljev -a -o (ȋ) neobč.
stvaríteljičin -a -o (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

stvarjálec -lca [stvarjau̯ca in stvarjalcam (ȃ)
knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarjalci / stvarjalci nove dobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

stvárnik -a m (ȃ)
1. v različnih religijah bog, božansko bitje glede na stvarjenje: moliti k stvarniku; stvarnik vesolja
 
rel. Stvarnik Bog
2. knjiž. ustvarjalec: umetniški stvarniki / Prešeren, stvarnik slovenskega pesniškega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

stvárnik -a m, člov. (ȃ) ~ vesolja; neobč. umetniški ~ ustvarjalec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

stvorìteo tudi stvorìteu -ela tudi stvorìtel -a m
1. stvarnik, Bog: Teremtö; sztvoriteo KOJ 1833, 175; Dáj, ktebi, nas ſztvoritel, zdihávati KŠ 1754, 267; Ka je Bo'ze imé .. Sztvoriteu KŠ 1754, 16; Ocsa Boug Sztvoriteo KM 1783, 7; náj bougsi ſztvoriteo je nej meo KM 1796, 5; Oh ſztvoritel zvejzd nebeſzkih BKM 1789, 4; Vſzega ſztvoritel ſzvéti BRM 1823, 4; Eden leipi keip Bosji ſzvojega ſztvoritela SM 1747, 4; Sztvoritela moucs dicsite KŠ 1754, 265; Vcsi nasz prav zvisávati Velkoszt sztvoritela KAJ 1848, 5; Ar ſzem prouti tebi ſztvoriteli mojemi pregrejso KŠ 1754, 225; Ki ſzo ſzlü'zili ſzo ſztvorejenyej ráj, liki ſztvoriteli KŠ 1771, 449; Hvála bojdi ſztvoriteli BKM 1789, 3; Nej ſze vidilo ſztvoriteli nebeſzkomi SIZ 1807, 8; fticze ſzvojega ſztvoritela Bogá dicſijo BKM 1789, 5b; ino ſzam tebé mojega ſztvoritela razdréſzelo KM 1790, 108; proſzo je ſzvojega Sztvoritela SIZ 1807, 4; Vörjem vu ſztvoriteli nébe TF 1715, 21; Iasz vöriem vu Sztvoriteli nébe ABC 1725, A5a; Jaſz vörjem vu ſztvoriteli SM 1747, 44; Jaſz vörjem vu ſztvoriteli KŠ 1754, 85; Vörjem v ſztvoriteli Nébe KMK 1780, 8; Vörmo Vu právom ſztvoriteli BKM 1789, 6; Mi verjemo v sztvoriteli KAJ 1848, 9
2. ustvarjalec: zná bidti, ka de on nôvi sztvoriteo szvoje domovine AIP 1876, br. 10, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

talentíran talentírana talentírano pridevnik [talentíran] ETIMOLOGIJA: talent

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

téhten -tna -o prid., téhtnejši (ẹ́)
1. ki ima velik pomen, veliko vrednost: tehten članek, prispevek; sporočilo je tehtno / tehtna odločitev; njegova beseda je tehtna / tehten sodelavec, ustvarjalec / kulturno, politično tehtno središče pomembno
// ki izraža, kaže, da se čemu pripisuje tak pomen, taka vrednost: spregovoriti s tehtnim glasom; njegove kretnje so umirjene in tehtne
2. ki je zaradi pomembnosti določene stvari vreden upoštevanja: tehten dokaz, razlog; izostati zaradi tehtnega vzroka
● 
star. ujeti veliko tehtnih polhov težkih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. telenovela iz tele(vizija) + novela ‛roman’, prim. novela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tvórec -rca m (ọ̑)
knjiž. ustvarjalec: literarni tvorci; tvorec glasbenega dela / tvorci miru / tvorec nove države / taka gospodarska politika je tvorec inflacije
 
ekon. produkcijski tvorci delo, predmet dela in delovna sredstva kot elementi, brez katerih ni mogoča proizvodnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tvórec -rca m s -em člov. (ọ̑) neobč. ustvarjalec; jezikosl. ~ besedila
tvórka -e ž, člov. (ọ̑)
tvórčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tvorítelj -a m (ȋ)
zastar. ustvarjalec: umetniški tvoritelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ustvarítelj -a m (ȋ)
knjiž. ustvarjalec: ustvaritelj umetniške slike
// ustanovitelj: ustvaritelj jezuitskega reda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ustvarítelj -a m z -em člov. (ȋ) neobč. stvarnik, ustvarjalec
ustvaríteljica -e ž, člov. (ȋ) neobč. stvarnica, ustvarjalka
ustvaríteljev -a -o (ȋ) neobč.
ustvaríteljičin -a -o (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ustvarjálčev -a -o [ustvarjau̯čev- tudi ustvarjalčev-(ȃ)
pridevnik od ustvarjalec: raziskovati ustvarjalčev odnos do zunanjega sveta; ustvarjalčeva notranja razgibanost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ustvarjálec -lca [ustvarjau̯ca tudi ustvarjalcam (ȃ)
kdor ustvarja: ustvarjalec materialnih dobrin / ustvarjalci nove mode / pesniki, pisatelji in drugi ustvarjalci; režiser ustvarjalec / filmski, glasbeni, gledališki, likovni, literarni ustvarjalec; umetniški ustvarjalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ustvarjálec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) ~i nove mode
ustvarjálka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ)
ustvarjálčev -a -o [u̯č] (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ustvarjálec -lca m
1.
s prilastkom kdor s svojo dejavnostjo dela, da kaj nastanepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. akter, publ. generator, knj.izroč. graditelj, knj.izroč. gradnik1, knj.izroč. kovar, knj.izroč. stvaritelj, knj.izroč. stvarjalec, knj.izroč. stvarnik, knj.izroč. tvorec, zastar. tvoritelj
2.
kdor s svojo dejavnostjo na umetniškem področju dela, da kaj nastanepojmovnik
SINONIMI:
publ. kreativec, knj.izroč. snovalec, knj.izroč. stvaritelj, knj.izroč. stvarjalec, knj.izroč. stvarnik, knj.izroč. tvorec, zastar. tvoritelj, knj.izroč. ustvaritelj
GLEJ ŠE: pisatelj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

Vejica in datumi

Zanima me, ali so ločila v naslednjih zvezah pravilno postavljena (dan v tednu, datum in še dodaten podatek):

... iskanj je bilo izvedenih v petek, 23. 5. (n = 450), sledita sobota, 24. 5. (n = 150), in nedelja, 25. 5. (n = 155).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

vodílni motív -ega -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

vsèzmóžen -žna -o (ȅọ́ ȅọ̑ ȅọ́) neobč. ~ ustvarjalec zelo sposoben
vsèzmóžnost -i ž, pojm. (ȅọ̑) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

wikipedist
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
wikipedista samostalnik moškega spola
ustvarjalec Wikipedije
IZGOVOR: [vikipedíst], rodilnik [vikipedísta] in [vikipédist], rodilnik [vikipédista]
BESEDOTVORJE: wikipedistov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zajémati -am nedov. (ẹ̑)
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajemati juho, pesek, vodo; zajemati z vedrom, zajemalko, žlico / zajemati seme v dlani / z žlico zajemati krompir v juhi; z mrežo zajemati ribe / čoln zajema vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo dobiva v svojo notranjost
// navadno s prislovnim določilom na tak način jemati kaj tekočega, sipkega: zajemati vodo iz vodnjaka / ekspr. prisedel je in začel zajemati iz skupne sklede jesti; pren., ekspr. zajemati iz zakladnice ljudskega izročila
2. publ. z določenim namenom delati, da prihaja kaj v kako posodo, kak prostor: zajemati strupene tovarniške pline; zajemati odpadno vodo
3. navadno v zvezi z zrak delati, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: plavalci so zajemali zrak in se potapljali; globoko zajemati zrak
4. delati, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s snežnim plugom zajemati pol ceste naenkrat; z vesli na daleč zajemati vodo / oddajnik ne zajema tega območja
// delati, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo zajemati kako obdobje; s pogledom zajemati veliko razdaljo
5. delati, da je kdo deležen kake dejavnosti: v gibanje zajemati širok krog ljudi / zajemati mladino v športna društva vključevati / zavarovanje zajema vse ljudi / organizacija zajema tisoč članov ima
6. delati, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajemati v zbirko najboljše sodobne romane
// imeti za svojo sestavino, svoj del: zbirka zajema vsa pomembnejša dela iz svetovne književnosti; načrt zajema vse podrobnosti; seznam ne zajema vseh uporabljenih virov / ta upravna enota je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja
7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobivati, prijemati koga: sovražna patrulja je tu zajemala kurirje; rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike
8. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: gradivo za razpravo je zajemal iz različnih virov / zajemati izraze iz živega govora; pisatelj zajema snov za svoja dela iz zgodovine / publ. zajemati kadre iz vrst mladih / zajemati in razširjati informacije / spraševali so se, od kod zajema svojo moč dobiva
9. dobivati kaj v območje svojega delovanja: ladjo zajema vrtinec / naše kraje zajema neurje / požar že zajema ves gozd; pren., ekspr. pesnika je z vso silo začel zajemati novi umetnostni tok
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: zajema ga malodušje; začel ga je zajemati nemir
● 
star. zgodba ga je živo zajemala zanimala; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

zgledováti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ravnati se po kom/čem
/Kot novinec v stroki/ se je zgledoval po starejših sodelavcih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

Število zadetkov: 77