utòp -ópa m (ȍ ọ́) 1. teh. kovalno orodje z izdolbeno obliko predmeta, ki se želi skovati: utopi in štance / kovanje v utopih 2. star. utopitev: hitra pomoč jo je rešila utopa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
utopítev -tve ž (ȋ) glagolnik od utopiti: veliko število utopitev v rekah in bazenih;
samomor z utopitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.