bistríti -ím nedov., bistrèn (ī í) razvijati sposobnost za mišljenje: bistriti komu duha, um / bistriti estetski čut / ekspr. v šoli je bistril otrokom glave // delati kaj bolj jasno, miselno izoblikovano: časopis bistri mnenja; pojmi se bistrijo
● hladna sapa jim bistri utrujene glave jih dela sposobne mišljenjabistríti se
postajati bister, zelo prozoren: voda se bistri / ekspr. megle so se počasi bistrile in razmikale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bistríti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj razvijati sposobnost za koga/kaj
Celo obdobje študija si bistri duha in hkrati estetski čut.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
jasníti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj postopno delati kaj bolj jasno, čisto
Veter jasni nebo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
ménjati tudi menjáti -am, in ménjati -am dov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. dati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjati kruh za cigarete;
menjati večje stanovanje za manjše s centralno kurjavo;
s prijateljem menjati znamke;
ekspr. svojega poštenja ne bi hotel menjati za vse njegovo premoženje / menjala sta vlogi kar je delal, bil eden, dela, je drugi; dobro je menjal kar je pri menjavi dobil, je več vredno kot tisto, kar je dal / ali mi lahko menjate evro, sto evrov ali mi lahko za evro, sto evrov daste enakovredno vsoto kovancev, bankovcev manjše vrednosti; menjati dolarje, funte za evre, tolarje dati ali dobiti dolarje, funte za enakovredno, ustrezno vsoto evrov, tolarjev2. dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: menjati utrujene konje pri vozu;
mehanik je menjal olje v avtomobilu / menjati izrabljene dele z novimi nadomestiti; živali menjajo dlako dobijo drugo, drugačno; med vožnjo je večkrat menjal luči prižgal druge, drugačne; menjati perilo preobleči se; menjati seme uporabiti za setev seme druge, drugačne sorte// napraviti, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjal oba slabša igralca; v slabem podjetju se delavci hitro menjajo; straža se je menjala vsaki dve uri 3. z oslabljenim pomenom izraža, da preide osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjati bivališče, skrivališče;
menjala sta sedeža / ob novem letu je menjal podjetje šel v službo k drugemu podjetju; menjati poklic začeti opravljati drug poklic; menjati službo iti v službo drugam; menjal je zdravnika, toda tudi novi ni mogel narediti čudeža začel se je zdraviti, zdravi se pri drugem zdravniku4. napraviti, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: človek z delom menja naravo in sebe;
po porazu je menjal prepričanje;
ladja je menjala smer;
temperatura, veter se lahko hitro menja
● ekspr. težko je živel, pa ne bi menjal (z nikomer) ne bi hotel postati, biti kdo drug; posestvo je že večkrat menjalo lastnika postalo last drugega; menjati pogovor, temo začeti govoriti o čem drugem; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva
♦ avt. menjati prestavo narediti, da postane položaj zobnikov v menjalniku drugačen; jezikosl. menjati končnice pri glagolu; med. menjati glas mutirati; šah. šahista sta menjala trdnjavi drug drugemu izločila trdnjavo iz igre; voj. menjati korak premakniti dvakrat zapovrstjo isto nogo naprej, da se korakanje uskladiménjati se tudi menjáti se, in ménjati se nedov. in dov., s prislovnim določilom
izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim; menjavati se: na tem območju se menjata apnenec in lapor; v življenju se menjata smeh in jok, up in obup
menjáje :
dajal je denar menjaje zdaj enemu, zdaj drugemu; nosili so ga menjaje; menjaje (se) delati, stražiti
menjajóč -a -e:
pogosto menjajoči se gostje; menjajoča se sreča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
petáča1 -e ž (á) ekspr., zastar. peta: hlače mu segajo do petač
● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
plavíca plavíce samostalnik ženskega spola [plavíca] 1. zdravilna rastlina z razvejanim steblom, suličastimi listi in modrimi cvetovi v koških, ki raste zlasti med žiti, ali del te rastline; primerjaj lat. Centaurea cyanus; SINONIMI: iz botanike modri glavinec 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
2. iz zoologije večja riba s temnejšim progastim hrbtom in modrimi lisami po srebrnkastih bokih, ki živi na odprtem morju; primerjaj lat. Scomber japonicus; SINONIMI: lokarda
3. manj formalno modrikasta lisa na koži zaradi podkožnega izliva krvi, navadno kot posledica udarca; SINONIMI: črnica
STALNE ZVEZE: kitajska plavica FRAZEOLOGIJA: moder kot plavica ETIMOLOGIJA: ↑plav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
podmázati -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 1. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati škripajoče kolesje / podmazati avto, puško 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili
● ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar
♦ usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinompodmázan -a -o:
podmazan stroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
siporéks siporéksa samostalnik moškega spola [siporéks] in [síporẹks] lahek, porozen gradbeni material, ki se zaradi trdnosti in dobre toplotne izolacije uporablja za nosilne ali obložne gradbene elemente; SINONIMI: iz gradbeništva porobeton
ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Siporex švedske tovarne Yxhult, iz ↑si(likatni) + ↑pora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza] 1. zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez 1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni slez ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
temníti -ím
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnostiv posplošenem pomenu kdo/kaj postopno delati kaj bolj temno
Oblak temni nebo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
utrudíti in utrúditi -im dov. (ī ú ū) 1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: nobeno delo ga ne utrudi;
obisk je bolnika utrudil;
utruditi vojake z dolgim pohodom;
ti trije dnevi so jo zelo, ekspr. do smrti utrudili;
od prenapornega dela se je tako utrudil, da je zbolel 2. povzročiti, da kaj zaradi dalj časa trajajočega, čezmernega napora, obremenitve izgubi zmožnost opravljanja svoje funkcije v polni meri: delo ob slabi luči utrudi oči;
s kričanjem utruditi grlo, pljuča;
z napornimi vajami si utruditi mišice 3. povzročiti pri kom zmanjšanje volje, zmožnosti za doseganje kakega cilja, uresničevanje kakega prizadevanja: prerekanje z nasprotniki ga je z leti utrudilo / utruditi sovražnika s hitrimi napadi // povzročiti pri kom zmanjšanje zanimanja za kaj, naveličanost: ta glasba ga hitro utrudi / utrudil jih je z naštevanjem nepomembnih dogodkov utrudíti se in utrúditi se
1. zaradi dalj časa trajajoče telesne, duševne dejavnosti priti v stanje zmanjšanja telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: ko so se utrudili, so posedli na travo; konj se je že po nekaj vožnjah utrudil; hitro, preveč se utruditi / duševno, telesno se utruditi
2. ekspr. postati manj močen, intenziven: njuna ljubezen se je utrudila; tovarištvo se ne utrudi
● ekspr. utrudil se je ponavljati vedno isto naveličal
♦ agr. zemlja se utrudi zaradi zaporednega gojenja iste kulture postane manj rodna ali slabo rodna; teh. material, kovina se utrudi zaradi dolgotrajnih, spreminjajočih se obremenitev izgubi trdnost
utrújen -a -o
1. deležnik od utruditi: utrujen človek; postati utrujen; utrujene noge; utrujena zemlja; utrujen od hoje; do smrti, na smrt utrujen
2. ki izraža, kaže utrujenost: utrujen glas; utrujeni koraki; utrujen obraz; utrujen pogled
♦ kozm. utrujena koža koža sivkaste barve, ki je izgubila napetost; prisl.: utrujeno reči, pogledati; utrujeno se smehljati; utrujeno hladen pogled; sam.: pomagati utrujenim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.